Skoči na:
Uvod
Osnovne značilnosti
Pomembnost izhodne zenice
Konfiguracije daljnogledov za mrak
Prizme pri daljnogledih za mrak
Sistem ostrenja pri daljnogledih za mrak
Prepustnost svetlobe
Področja uporabe
Daljnogledi za mrak in termovizijska optika
Kako smo optiko testirali
Cenovni razredi
Pod 500 €
500 €-1000 €
1000 €-1500 €
1500€-
Zaključek
Uvod
Do gozda, kjer ste vi in vaši prijatelji na lovu za jeleni, je vsaj pol ure vožnje. Nocoj se s severa točno ob 18:45 prikaže hiter in zelo plašljiv srnjak. Vendar je za opazovanje skozi vaš 8×20 žepni daljnogled postalo pretemno. Zato ga spravite v žep in na plan raje vzemite daljnogled, s katerim lahko nadaljujete opazovanje – daljnogled, ki ste ga kupili s pomočjo tega vodiča za nakup daljnogledov za mrak.
V tem vodiču se najprej posvetimo osnovnim značilnostim daljnogledov za mrak, da se z njimi seznanite. Nato določimo najpogostejša področja uporabe, tako da boste vedeli, kje in kdaj jih uporabiti. Ko boste končali z branjem, boste vedeli, na kaj morate biti pozorni, in tako je ostala le še cena, na podlagi katere smo daljnoglede razvrstili v kategorije skupaj s prednostmi kot tudi pomanjkljivostmi.
Če imate kakršnakoli vprašanja glede daljnogledov za mrak ali katerihkoli drugih naprav, povezanih s športno optiko, nam pišite na info@optics-trade.eu. Strokovnjaki in navdušenci nad športno optiko, ki sestavljajo našo ekipo, vam bomo z veseljem pomagali.
Osnovne značilnosti
V Evropi je lov v čarobnih urah mraka izredno priljubljen. Živali takrat pridejo iz svojih skrivališč, saj se želijo izogniti dnevnemu nemiru. Torej, najboljši čas za lov je pogosto tudi najslabši čas za opazovanje. Odkar lovci pomnijo, je znano, da proizvajalci vrhunskih naprav s področja športne optike izdelujejo tudi daljnoglede, primerne za opazovanje v slabših svetlobnih razmerah.
Na splošno imajo daljnogledi za mrak izhodno zenico približno 7 mm, kar pomeni, da je takšnega premera snop svetlobe, ki vstopa v oko. Ker se lahko zenica razširi do nekje 7–8 mm (to je pogojeno tudi s starostjo), lahko ta snop svetlobe izkoristimo v celoti. Daljnogledi za mrak so običajno malce težji kot ostali, saj tehtajo približno 1 kg ali več, so pa tudi precej veliki.
Povečava, ki jo imajo ti daljnogledi najpogosteje, je 7x ali 8x, včasih celo 9x. Večja kot je povečava, manjšega premera je izhodna zenica, zato v mraku vidimo manj svetlo sliko – kar pa je nasprotno od tistega, kar želimo. Za lov v mraku pa najbolj priporočamo 8x povečavo.
Kot smo omenili, je pri šibki svetlobi potreben čas, da se oči prilagodijo. Zaradi slabe vidljivosti je tudi možnost, da vam daljnogled pomotoma pade v vodo večja, kot bi morda mislili. A brez skrbi, saj so tovrstni daljnogledi vodoodporni. Izdelani so tudi tako, da so odporni proti udarcem in odporni proti notranjem rošenju, kar je nujno za uporabo pri nizkih temperaturah. Velika prelomnica pri daljnogledih za mrak pa je bila pravzaprav uporaba premazov, nanesenih na steklo, za izboljšano prepustnost svetlobe.
Pomembnost izhodne zenice
Da bi dosegli najboljše rezultate, mora biti premer izhodne zenice velik, kolikor se oko lahko razširi. V idealnih razmerah se lahko človeško oko razširi nekje do 7 mm. Zato si proizvajalci prizadevajo izdelati daljnoglede z izhodno zenico čim bližje tej vrednosti, da lahko uporabnik vidi čim svetlejšo sliko. Imeti izstopno zenico, večjo od 7 mm, pa ni potrebno niti smiselno.
Izhodna zenica je pomembna, ker količina svetlobe, ki vstopa v človeško oko, vpliva na svetlost slike, vidne v mraku. Starejšim ljudem se zenica ne razširi več toliko kot mlajšim, zato priporočamo, da za opazovanje v mraku izberejo daljnogled tipa 8×50 ali 8×42, ki je lažji. Tako s sabo ne bodo nosili tako težkega daljnogleda, še vedno pa bodo lahko videli dovolj svetlo sliko.
Konfiguracije daljnogledov za mrak
8×56 je idealna konfiguracija za uporabo daljnogleda za mrak, saj 56mm leča objektiva zbere veliko svetlobe, zaradi 8-kratne povečave pa je premer svetlobe, ki prehaja do uporabnikovega očesa, natanko 7 mm. Tukaj je seznam vseh tipov daljnogledov, primernih za uporabo v mraku:
- 8×56 se uporablja s Porro in strešnimi prizmami ter ima izstopno zenico premera 7 mm
- 7×50 se uporablja s Porro prizmami in ima izstopno zenico premera 7,14 mm
- 9×63 se uporablja s strešnimi prizmami (redka konfiguracija) in ima izstopno zenico premera 7 mm
- 7×42 se uporablja s Porro in strešnimi prizmami ter ima izstopno zenico premera 6 mm
Prizme pri daljnogledih za mrak
Porro prizme, poimenovane po izumitelju Ignaziju Porru, so že od nekdaj veljale za odlično izbiro pri izdelavi daljnogledov za mrak, saj imajo odlično prepustnost svetlobe. Pri strešnih prizmah prevladujejo Abbe-Koenig prizme, poimenovane po izumiteljih, ki sta delala na razvoju prizem pri Zeissu. Kasneje so to vrsto prizme uporabljali tudi Swarovski, Optolyth, Blaser, DD Optics, Vortex in nekateri drugi. Testiranje pa je tudi pokazalo, da strešne prizme Schmidt-Pechan niso primerne za uporabo v mraku.
Lovci bodo cenili tudi dejstvo, da je obe vrsti prizem mogoče uporabljati v slabih svetlobnih razmerah kot tudi na vodi. Posebna kategorija daljnogledov, v katerih so Porro prizme, so navtični daljnogledi, izdelano za uporabo na morju, vendar bomo o teh govorili kdaj drugič. Izgled daljnogledov za mrak s Porro prizmami je danes enak, kot je bil pred 20 leti. Kot smo že omenili, ta vrsta daljnogleda ponuja odlično prepustnost svetlobe. Njihovo ostrenje je najpogosteje ločeno za vsako oko.
Porro prizme so cenjene predvsem zaradi izjemne vodotesnosti in cenovne ugodnosti. Njihova slaba stran je, da so Porro prizme izjemno velike in zato tudi težke, kar pomeni, da so takšni daljnogledi nekoliko bolj okorni kot daljnogledi s strešno prizmo. Danes je Abbe-Koenig prizma popularna za uporabo v mraku, saj nudi ergonomično obliko, obenem pa odlično prepustnost svetlobe.
Pogosto so Abbe-Koenig daljnogledi večji z daljšimi cevmi, vendar so vseeno lažji od Porro daljnogledov. Ravno zato so odlična rešitev za lovce, ki želijo zmanjšati nepotrebno maso. Vseeno je treba poudariti, da se prodajajo po višji ceni, proizvajajo pa jih le določena podjetja, kot so Zeiss, Noblex, Swarovski, DDOptics, Optolyth, Vortex itd. Po testiranju daljnogledov na terenu smo prišli do zaključka, da daljnogledi z Abbe-Koenig prizmo pri slabih svetlobnih pogojih delujejo nekoliko bolje v primerjavi z daljnogledi s Porro prizmo iz istega cenovnega razreda.
Sistem ostrenja pri daljnogledih za mrak
Večina daljnogledov za uporabo v mraku ima centralno ostrenje, zato jih je tudi malce težje uporabljati. Toda kot pravi pregovor: Brez muje se še čevelj ne obuje. Med lovci obstaja prepričanje, da je daljnogled z ostrenjem, ločenim za vsako oko, boljši.
Po testiranju optike se je to prepričanje razblinilo. Da, pri ločenem ostrenju takoj pri prvem pogledu skozi daljnogled dobimo precej ostro sliko, toda pri primerjavi centralnega in ločenega ostrenja pri daljnogledih iz istega cenovnega razreda smo ugotovili, da nam daljnogled za mrak s centralnim ostrenjem po navadi ponudi bolj ostro sliko (le nekaj časa potrebujemo, da ga ustrezno nastavimo).
Prepustnost svetlobe
Prepustnost svetlobe v svetu optike se nanaša na količino svetlobe, ki prehaja skozi optični instrument, v tem primeru daljnogled. Izid nam pove kakovost daljnogleda in njegovo delovanje v slabih svetlobnih pogojih. Za lažje razumevanje: vse, kar je nad 80 % se smatra kot zadovoljivo in vse, kar je nad 90 %, kot izjemno – vendar je rezultate potrebno prikazati v grafu in ne v številkah. To je realističen način prikaza rezultatov, saj je najbolj natančen in ni zavajajoč.
Podjetja lahko zmožnost delovanja daljnogleda v mraku predstavijo napačno, če uporabnikom namesto grafa posredujejo številčno vrednost prepustnosti svetlobe, saj tako izberejo najvišjo točko v grafu, kar je lahko zavajajoče. Za pravilno delovanje daljnogleda za mrak je pomembno, da je prepustnost svetlobe dobra pod 550 nm valovne dolžine, saj človeško oko v temi ne prepozna toplih barv, torej zmogljivost nad to valovno dolžino ni tako pomembna. Poleg tega nekateri proizvajalci povedo stopnjo prepustnosti svetlobe le za eno lečo, namesto da bi podali skupen izračun vrednosti vseh leč.
Tudi kontrast je pomembnen za delovanje v mraku. Daljnogled ima lahko visoko vrednost prepustnosti svetlobe, če pa je zmanjševanje notranjih odbojev slabše, pa to pomeni, da se slabo zaznajo tudi podrobnosti – ker uporabnikovo oko dobi veliko neuporabne svetlobe – čeprav imate občutek, da je slika zelo svetla, vidite zelo malo podrobnosti. Zaradi vseh teh marketinških trikov optiko testiramo sami, saj lahko le tako resnično spoznamo kakovost daljnogleda.
Področja uporabe
Ker so vsi daljnogledi videti precej enaki, je lahko domnevati, da jih je mogoče uporabljati na podoben način. Vendar ni tako, saj že ime pove, da ta daljnogled najbolje deluje v slabih svetlobnih pogojih. Zagotovo jih je mogoče uporabiti tudi kje drugje, če pa ste pohodnik ali če želite svoj daljnogled vzeti zraven na kolesarski izlet, sta morda žepni ali kompaktni daljnogled boljši izbiri, saj nista tako težka.
Ker je vsak daljnogled v nečem dober, predlagamo, da opazovalci ptic, pohodniki ali preprosto navdušenci nad naravo preberete tudi naše ostale vodiče za nakup. Če pa želite loviti v mraku ali pa vas takšni daljnogledi preprosto zanimajo, ste prišli na pravo mesto.
Da, daljnogledi za mrak se večinoma uporabljajo za lov – vendar ne vseh vrst, saj je njihova uporaba izjemno specifična. Uporabni so v primerih, ko lovec zaradi slabih svetlobnih pogojev tarče ne vidi, oz. jo vidi slabše. To velja izključno za lov v mraku, ne pa pri lovu na zalaz ali pa lovu na pogon.
Daljnogledi za mrak niso najboljši, ko gre za opazovanje ptic ali pohodništvo. Zakaj? Ker so težki in veliki. Zaradi velikih leč je celotna zasnova velika, zato jih je težko spraviti v nahrbtnik – nočna mora za pohodnike. Uporaba je izjemno udobna, saj imajo velik ‘eye-box’ in oddaljenost očesa od leče, oz. ‘eye relief’. Toda pri daljšem opazovanju lahko teža povzroči utrujenost.
Daljnogledi za mrak in termovizijska optika
V zadnjih petih letih termovizijska optika postaja vse pogostejša in tekmuje z daljnogledi za mrak. Kako pa se primerjajo? Cenovno sta si ti dve kategoriji zelo podobni. Pred približno petimi leti pa ni bilo tako. Termovizijska optika je bila izjemno draga, saj je za manj kot 2000 € ni bilo možno kupiti. V preteklih letih se je izboljševala, presenetljivo pa je padala tudi njena cena.
Marca 2021 lahko najcenejši termovizijski monokular kupite za 550 €, če pa želite napravo z nekoliko boljšo kakovostjo, pa najdite takšno, katere cena ni nižja od 1000 €. Prednost termovizijske optike je, da lahko z njeno pomočjo lovci vidijo tudi živali, ki se skrivajo v gozdu, za drevesi in v grmih. Te naprave so majhne in lahke, kar je vedno plus.
Vendar se daljnogledi za mrak borijo pošteno. Prednjačijo predvsem podnevi, ko lahko žival bolje ocenimo. Skozi njih opazovalec vidi več podrobnosti, na primer rogovje na jelenu, in ker daljnogled ni tako utrujajoč za oči, so daljnogledi za mrak izjemno udobni za uporabo.
Kako smo optiko testirali
Testiranje kar velikega števila daljnogledov za mrak je opravila ekipa Optics Trade. Tisti, ki se z optiko srečujejo vsak dan (prodajna in marketinška ekipa), in tisti, ki se ne (logistična in računovodska ekipa). S vključitvijo sodelavcev iz različnih sektorjev našega podjetja smo želeli doseči rezultate, ki so čim manj pristranski.
Najprej smo jih razvrstili glede na ceno in pričeli s testiranjem cenovno najugodnejših. Vedno smo testirali dva daljnogleda hkrati in se nato odločili, kateri od obeh se je ob šibki svetlobi bolje odrezal. Zmagovalna optika se je nato pomerila z naslednjo na cenovni lestvici.
Ta postopek se je ponavljal do zadnjega daljnogleda in dokler nismo ustvarili svoje lestvice favoritov. Na neki točki so bili med sabo testirani vsi daljnogledi, tudi tisti, ki so se odrezali najbolje s tistimi, ki so se odrezali najslabše. Kaj smo upoštevali? Najbolj smo se osredotočili na namen tega daljnogleda – kako deluje pri šibki svetlobi – z drugimi besedami, v kolikšni meri lahko vidimo podrobnosti slike.
Cenovni razredi
Pod 500 €
V tem cenovnem razredu je nerazumno pričakovati daljnogled, ki ponuja izjemne optične lastnosti. Daljnoglede za mrak je izmed vseh daljnogledov najtežje izdelati, saj vzamejo največ truda in denarja. Če se odločite za nakup daljnogleda za mrak vstopnega razreda, vam svetujemo, da zanj ne odštejete manj kot 300 €.
Ko gre za daljnoglede vstopnega razreda, imajo ti običajno okularje, ki jih je mogoče nastaviti na dva ali tri različne položaje. Od 300 € naprej so vsi napolnjeni z dušikom ali argonom, da se prepreči notranje rošenje pri nizkih temperaturah – večina daljnogledov nad 300 € je prav tako vodoodpornih.
Cena je nižja, saj so daljnogledi ali vsaj njihovi sestavni deli, izdelani na Kitajskem, ne glede na to, ali je tam sedež njihovega podjetja ali ne. Med daljnogledi za mrak v tem cenovnem razredu najdemo modele, izdelane s strešno prizmo, pa tudi s Porro prizmo.
Vse optične površine so prevlečene, vendar z manj kakovostnimi premazi kot na dražjih daljnogledih za mrak. Večina jih ima aluminijasta ohišja, razen tisti najcenejši, ki imajo ohišja, izdelana iz plastike. Podjetja običajno ponujajo 2-letno garancijo, nekatera celo 5.
Naš izbor