Strelni daljnogled – pripomoček za natančnejše strele

Strelni daljnogled je še pred nekaj desetletji veljal za dokaj redek kos lovske opreme, saj so bile cene teh optičnih namerilnih naprav po koncu druge svetovne vojne skoraj nepredstavljivo visoke. S serijsko proizvodnjo in pojavom večjega števila izdelovalcev pa so se cene strelnih daljnogledov zelo znižale in danes so lovske puške risanice, ki ne bi bile opremljene z njimi, med lovci že prava redkost. Strelni daljnogled namreč bistveno izboljša natančnost in učinkoviti doseg strelca v primerjavi z merjenjem preko mehanskih merkov. Strelni daljnogled tudi dejansko dviguje raven lovske etike, saj se je z njegovo uporabo zagotovo bistveno znižalo število obstreljene divjadi in je tako danes postal nepogrešljivi del opreme vsakega lovca.

Povečava in premer leče

Enako kot pri ostalih optičnih inštrumentih je tudi pri strelnih daljnogledih povečava eden najpomembnejših podatkov, ki ga razkriva že samo ime. Strelni daljnogledi imajo namreč v poimenovanju poleg imena izdelovalca praktično vedno s prvo številko predstavljeno povečavo, z drugo številko pa premer leče objektiva. Strelni daljnogledi imajo lahko sicer fiksno povečavo in so torej označeni kot npr. 6×42, kar pomeni da ima takšen strelni daljnogled 6-kratno povečavo in 42 mm premer leče objektiva. Vse od 1949 pa imajo mnogi strelni daljnogledi tudi nastavljivo (variabilno) povečavo (variabilni strelni daljnogledi) in imajo v imenu označen razpon povečave. Variabilni strelni daljnogled 3-9×40 ima torej najnižjo povečavo 3-kratno, najvišjo povečavo 9-kratno in premer leče objektiva 40 mm. Variabilni strelni daljnogledi so bistveno bolj vsestransko uporabni kot strelni daljnogledi s fiksno povečavo, saj jih je pri nižjih povečavah mogoče lažje uporabljati pri lovu na zalaz oziroma na pogonih, pri višjih povečavah pa omogočajo bolj natančne strele na daljše razdalje. Tisti s fiksno povečavo pa imajo prednost, da imajo pri enaki optični kakovosti običajno precej nižjo ceno, imajo boljšo svetlobno prepustnost zaradi manjšega števila leč v svoji zgradbi in so običajno manjši ter lažji od variabilnih. Za lovsko uporabo je zaradi potrebnega širokega vidnega polja najmanjša povečava dosti bolj pomembna kot najvišja možna povečava. V splošnem velja, da ni priporočljivo za lov izbirati daljnogledov, ki imajo najnižjo povečavo večjo od 4-kratne.

Premer leče objektiva strelnega daljnogleda določa koliko svetlobe vstopa v daljnogled in v prvi vrsti določa velikost ter težo daljnogleda. V splošnem tudi velja, da so daljnogledi z večjim premerom leče bolj svetli. Kot bo opisano v nadaljevanju to sicer ni edini dejavnik, ki vpliva na svetlost daljnogleda.

Vir: Zeiss

Izstopna zenica

Z izrazom »izstopne zenice« se pri strelnih daljnogledih označuje premer izstopnega snopa svetlobe, ki vstopa v uporabnikovo oko in jo je mogoče izračunati z deljenjem premera leče objektiva in povečave daljnogleda. Strelni daljnogledi s fiksno povečavo imajo najpogosteje izstopno zenico velikosti 7 mm, saj je to največja vrednost do katerega se lahko razširi zenica očesa povprečnega človeka. Zelo razširjeni lovski strelni daljnogledi 6×42 in 8×56 imajo natančno takšen premer izstopne zenice (42/6=7, 56/8=7). Pri tej vrednosti so namreč daljnogledi najbolj svetli, saj lahko oko zajema največjo količino svetlobe. Variabilni strelni daljnogledi pa imajo premer izstopnega snopa svetlobe odvisen od nastavitve povečave in sicer imajo največje izstopno zenico pri najnižji povečavi ter obratno najmanjšo pri najvišji povečavi. Enako kot tisti s fiksno povečavo so tudi variabilni daljnogledi najbolj svetli pri tisti povečavi, ki omogoča izstopno zenico svetlobe z dimenzijo približno 7 mm. Za razliko od daljnogledov za opazovanje pa je lahko izstopna zenica večja od 7 mm pri strelni daljnogledih lahko vseeno koristna. Strelec namreč lažje doseže optimalen položaj očesa pri merjenju, če je izstopna zenica daljnogleda večja od zenice očesa.

Vir: Zeiss

Oddaljenost očesa in hitri fokus

Oddaljenost očesa od okularja strelnega daljnogleda je zelo pomembna, saj je ob strelu nekaterih močnejših kalibrov prisoten znaten odsun in je lahko strelni daljnogled s premajhno oddaljenostjo očesa od okularja celo nevaren. Sodobni daljnogledi imajo zato povprečno oddaljenost očesa približno 90 mm tako, da ne glede na moč odsuna puške ne more priti do udarca daljnogleda v obraz strelca. Za posebej močne afriške Magnum kalibre pa so na voljo celo daljnogledi, ki imajo optimalen položaj očesa ob merjenju oddaljen 120 mm ali več. Kakovostni strelni daljnogledi imajo večje območje v katerem je oko v optimalnem položaju in skupaj z veliko izstopno zenico so takšni daljnogledi bolj udobni za merjenje. Predvsem Američani to kakovost označujejo kot »eye-box«, kar pomeni da boljši strelni daljnogledi dopuščajo večjo napako položaja očesa med merjenjem, a kljub temu strelcu omogočajo čisto sliko in natančno merjenje. Napaka položaja očesa se sicer meri v odmiku od optimalne oddaljenosti od okularja ter odmiku očesa izven osi daljnogleda. Sodobni strelni daljnogledi sicer običajno omogočajo tudi nastavitev dioptrije z vrtenjem okularja, kar omogoča izostritev namerilnega križa. Slednje je najlažje nastaviti tako, da strelni daljnogled usmerimo proti nebu, beli steni ali kakšni drugi enobarvni podlagi, nato pa oko usmerimo na namerilni križ in z vrtenjem okularja nastavimo njegovo ostrino. V angleščini proizvajalci običajno to lastnost imenujejo »fast focus – hitro gorišče«.

Vidno polje in svetlost

Vidno polje strelnih daljnogledov je podano z dolžino območja, ki ga je mogoče videti skozi daljnogled na oddaljenosti 100 metrov in boljši kot je strelni daljnogled, večje vidno polje bo imel. Vidno polje strelnih daljnogledov s fiksno povečavo je nespremenljivo in so zaradi tega običajno namenjeni za lov na čakanje, saj imajo ožje vidno polje. Variabilni strelni daljnogledi imajo vidno polje odvisno od nastavitve povečave in so bistveno bolj večstransko uporabni kot tisti s fiksno povečavo. Širši kot je razpon med najnižjo ter najvišjo vrednostjo povečave oziroma tako imenovani »zoom faktor«, bolj je daljnogled vsestransko uporaben. Danes poznamo daljnoglede z »zoom faktorjem« vse do 10. Takšni daljnogledi omogočajo nastavljanje povečave na primer med 1-kratno in 10-kratno povečavo ali pa od 2,5-kratne pa vse do 25-kratne povečave. V svoji zgradbi imajo za doseganje takšnega širokega razpona mogočih povečav zelo veliko število leč. Z večjim številom lomov svetlobe na poti skozi leče pa se manjša prepustnost svetlobe skozi daljnogled. Z naprednimi tehnologijami, izjemno kakovostnimi materiali in dovršenimi premazi na površinah leč izdelovalci sicer lahko dosežejo dokaj konkurenčne stopnje prepustnosti svetlobe, a je zato cena takšnih strelnih daljnogledov običajno precej visoka. Dober kompromis med ceno, svetlostjo in vsestransko uporabnostjo trenutno ponujajo daljnogledi s 4-kratnim razmerjem med najvišjo in najnižjo povečavo (3-12x, 2,5-10x), ki so zaradi tega na tržišču tudi najbolj razširjeni. Mnogokrat je sicer mogoče zaslediti, da na svetlost vpliva tudi premer sredinske cevi daljnogledov (1 cola, 30 mm, 34 mm), a dejansko to ne vpliva na stopnjo prepustnosti svetlobe skozi daljnogled. Premer sredinske cevi daljnogleda namreč v prvi vrsti vpliva na največji mogoč premik namerilnega križa pri njegovem nastavljanju. Podobno kot pri vseh ostalih izdelkih lovske optike tudi pri strelnih daljnogledih na svetlost vpliva kakovost stekla, kakovost premazov na površinah leč, število leč in dovršenost celotnega optičnega sistema v strelnem daljnogledu.

Namerilni križ in goriščne ravnine

Namerilni križ loči strelne daljnoglede od vseh ostalih optičnih izdelkov, saj omogoča popolnoma drugačno dejavnost. Vsi ostali optični izdelki kot so daljnogledi, spektivi in teleskopi so namenjeni opazovanju oddaljenih objektov, strelni daljnogledi pa so zaradi namerilnega križa namenjeni merjenju. Danes je večina namerilnih križev v strelnih daljnogledih izdelana tako, da je namerilni križ nameščen na površino ene od leč in ga vedno vidimo v sredini vidnega polja. Nekdaj so bili bolj pogosti žični namerilni križi, ki so se glede na nastavitev premikali znotraj vidnega polja in so bili lahko izven središča slike. V Evropi med lovci prevladujejo predvsem tipi namerilnih križev prikazani na sliki 1.

Slika 1

Pri izbiri namerilnega križa v strelnem daljnogledu pa ni pomemben le tip namerilnega križa, ampak tudi mesto v daljnogledu, kjer je namerilni križ nameščen. V strelnem daljnogledu leče svetlobo namreč lomijo tako, da se le ta seka v dveh goriščnih ravninah, kot je prikazano na sliki 2.

Slika 2

Goriščna ravnina bližje objektivu se imenuje prva ali prednja goriščna ravnina (ang.: First Focal Plane – FFP), goriščna ravnina bližje okularju pa se imenuje druga ali zadnja goriščna ravnina (ang.: Second Focal Plane – SFP). Glede na to v kateri od teh dveh goriščnih ravnin je nameščen namerilni križ se le-ta različno obnaša ob spremembi povečave. V primeru, da je namerilni križ nameščen v prvi goriščni ravnini se le ta z višanjem povečave debeli skupaj s tarčo (takšnih je večina starejših evropskih strelnih daljnogledov). Pri strelnih daljnogledih, ki imajo namerilni križ nameščen v drugi goriščni ravnini le ta ostaja z višanjem povečave navidezno enake velikosti. Pri najvišji povečavi je zelo tanek in zakriva zelo majhen del tarče. Takšno postavitev križa so v preteklosti imeli predvsem ameriški in japonski strelni daljnogledi. Obe vrsti postavitve namerilnega križa v zgradbi daljnogleda imata svoje prednosti in slabosti. Daljnogledi s križem v prvi goriščni ravnini so bolj vzdržljivi in imajo razmerja med dolžinami v križu pri vseh povečavah enaka. Zaradi slednjega je mogoče z njimi ocenjevati razdalje in pri daljših strelih, z merjenjem na katero od točk ali črtic pod sredino križa, upoštevati padec krogle. Ocenjevanje oddaljenosti do srnjaka z evropskim namerilnim križem 4 je predstavljen na sliki 3.

Slika 3

Slaba stran takšnih namerilnih križev je, da so pri višjih povečavah debelejši (lahko pokrivajo prevelik del tarče) ter da so takšni daljnogledi dragi. Danes se sicer takšna postavitev namerilnega križa pri lovskih daljnogledih uporablja manj pogosto kot v preteklosti, v vojaških in taktičnih strelnih daljnogledih pa so takšni namerilni križi edini primerni. Namerilni križi v drugi goriščni ravnini imajo prednost, da so pri najvišjih povečavah zelo tanki in omogočajo zelo fino merjenje. Hkrati so takšni strelni daljnogledi bistveno cenejši od daljnogledov z namerilnim križem v prvi goriščni ravnini. Takšna postavitev namerilnega križa pa prinaša s seboj tudi nekaj problemov in sicer so v mraku lahko pretanki ter slabo vidni, prav tako pa se s spreminjanjem povečave lahko spreminja položaj namerilnega križa na tarči. Podobno se lahko pri slabi kakovosti strelnega daljnogleda zgodi tudi pri nastavljanju dioptrije na okularju, ki lahko prav tako vodi do spremembe lege zadetkov. Dodatna težava je, da je takšne daljnoglede mnogo težje izdelati enako trdno in zanesljivo kot tiste s križem v prvi goriščni ravnini. Evropski izdelovalci so bili prvi, ki so uspeli vse naštete probleme skoraj izničiti in nekje od leta 1995 dalje tudi prestižne evropske znamke ponujajo takšno postavitev namerilnega križa v svojih strelnih daljnogledih. Dražji evropski daljnogledi imajo tako premik križa s spremembo povečave manjši od enega centimetra na sto metrov. Strelni daljnogledi s takšno postavijo križa cenejših izdelovalcev pa imajo lahko še vedno tudi do 5 ali več centimetrov premika namerilnega križa s spremembo povečave ali spremembo nastavitve okularja.

Osvetlitev namerilnega križa

Zelo velik napredek na področju strelnih daljnogledov je prinesla možnost osvetlitve namerilnega križa. Za lov v mraku so namreč nekdaj bili potrebni zelo debeli namerilni križi, ki jih je bilo mogoče razlikovati od tarče tudi v popolnem mraku. Takšni namerilni križi so ob dnevni svetlobi zelo okorni za natančne strele na daljše razdalje, saj pokrivajo zelo velik del tarče. Tehnologija osvetlitve namerilnega križa pa je to za vedno spremenila, saj je z osvetlitvijo mogoče videti še tako tanek križ tudi v popolnem mraku. Do danes so različni izdelovalci razvili več tehnologij osvetlitve križa, a so se za lovsko uporabo izkazali kot najbolj primerni tisti namerilni križi, ki imajo osvetljeno samo majhno piko (ali križec) v sredini namerilnega križa. Zelo pomembno je tudi, da je osvetlitev mogoče nastaviti na zelo majhno moč. V primeru, da je osvetljen večji del križa ali da je nastavitev osvetlitve premočna, se oko osredotoči na osvetljeno piko in ne na tarčo merjenja v ozadju. Osvetlitev namerilnega križa v širokokotnih strelnih daljnogledih je lahko nekoliko drugačna in sicer mora omogočati dovolj svetlo nastavitev, da je osvetljeno točko mogoče jasno videti tudi na najbolj svetli podlagi kot je sneg ali svetlo nebo. Za zelo koristne so se v zadnjem času tudi izkazali »pametni« sistemi, ki osvetlitev namerilnega križa ugasnejo po daljši neaktivnosti ali ob pokončnem položaju strelnega daljnogleda (npr. ob odloženi puški v omari) in tako varčujejo z energijo baterije.

Kupole za nastavitev križa

Praktično vsi sodobni strelni daljnogledi omogočajo prilagoditev nastavitve namerilnega križa tako, da bo, montiran na puško, omogočal ujemanje mesta zadetkov puške z mestom merjenja. Skoraj nobena montaža namreč ne more biti tako natančno izdelana, da bi strelni daljnogled že v začetku meril natančno na mesto zadetkov zato so vedno potrebni zelo fini popravki lege. Ti popravki se opravijo z dvema kupolama za navpične in vodoravne premike namerilnega križa oziroma mesta zadetkov. Zgornja kupola je namenjena višinski nastavitvi namerilnega križa in stranska kupola je namenjena smerni nastavitvi križa. Lovski daljnogledi imajo mehanizem obeh kupol zaščiten s pokrovčki pred vodo, udarci ter ostalimi zunanjimi vplivi. Zmeraj bolj pogoste balistične kupole na naprednejših lovskih strelnih daljnogledih bomo opisali v posebnem članku. Kupole so sicer dejansko vrtljivi gumbi, ki jih je mogoče stopenjsko vrteti in sicer vsak ločen premik označujemo z že ustaljenim izrazom »klik«. Vsak »klik« premakne mesto zadetka v označeno smer kot je to prikazano na sliki 4.

Slika 4

Na kupolah je običajno označen premik mesta zadetka navzgor z UP ter v desno smer s črko R (ang.: right za desno). V praksi je na kupolah vedno označeno kam se bo z vrtenjem pomikalo mesto zadetkov puške in ne kam se bo pomikal namerilni križ. V primeru da puška zadeva prenizko je potrebno kupolo vrteti v smeri navzgor (na kupolah označeno z UP) in enako velja za smerne popravke. En klik kupole na evropskih lovskih strelnih daljnogledih običajno premakne mesto zadetkov za 1 cm/100 m oziroma za kot 0,1 miliradiana (2 cm/200 m, 3 cm/300 m, itd.). Na ameriških, japonskih in kitajskih daljnogledih običajno en klik premakne mesto zadetkov za ¼ MOA (angl.: Minute Of Angle – kotna minuta) torej za 0,69 cm/100 m, oziroma približno 1,4 cm/200 m, 2,1 cm/300 m, itd. Takšno nastavljanje je namenjeno zgolj manjšim popravkom, saj daljnogled z namerilnim križem daleč izven optimalne sredinske lege mnogo težje prenaša odsun puške ob strelu. Slednje najlažje preverimo tako, da pred objektiv daljnogleda postavimo ogledalo in pri pogledu skozi daljnogled vidimo tako namerilni križ kot tudi njegov odsev v ogledalu. V primeru, da sta obe sliki blizu skupaj je bil daljnogled kakovostno montiran na puško in je namerilni križ zelo blizu optimalne središčne lege. Od kakovosti mehanizma za nastavljanje namerilnega križa je sicer odvisno ali bo strelni daljnogled po vsakem strelu obdržal nastavljen položaj in bo mesto zadetkov vedno enako. V nasprotnem primeru pa pride do tako imenovanega »raztrosa« zadetkov.

Napaka paralakse in sistemi nastavljanja paralakse

Napaka paralakse je skoraj zagotovo eden najbolj pogostih pojmov, ki jih slišimo ob strelnih daljnogledih, a je natančno razumevanje tega pojma med lovci in strelci še vedno dokaj redko. Vsak strelni daljnogled ima dve goriščni točki v svoji zgradbi, kot je bilo opisano pri možnostih namestitve namerilnega križa. Prav tako pa ima strelni daljnogled dve goriščni točki v katerih se sekajo svetlobni žarki tudi izven svoje zgradbe. Eno gorišče se nahaja v položaju očesa za okularjem, drugo gorišče pa se nahaja na položaju tarče, kot je to vidno na sliki 5.

Slika 5

Lovski strelni daljnogledi imajo najpogosteje fiksno nastavljen položaj goriščne točke na 100 metrov oddaljeni tarči. Na tej oddaljenosti je tarča najbolj ostra in kar je najpomembneje, namerilni križ je na tarči vedno na istem položaju ne glede na to koliko je oko pri merjenju izven osi strelnega daljnogleda. Pri vseh ostalih razdaljah pa se pojavi napaka paralakse in sicer pride ob premiku očesa izven osi daljnogled do premika namerilnega križa na tarči. Napaka paralakse je še posebej očitna in zelo vpliva na natančnosti pri manjših oddaljenostih in pri višjih povečavah. Zaradi slednjega je priporočljivo predvsem pri malo-kalibrskih puškah uporabljati daljnogled, ki omogoča odpravljanje napake paralakse. Pri povečavah pod 10-kratno je popravljanje napake paralakse nepotrebno in zato takšni strelni daljnogledi skoraj nikoli nimajo sistema za odpravo te napake. Daljnogledi z višjimi povečavami pa običajno imajo sisteme za odpravljanje napake paralakse, ki premikajo leče v daljnogledu tako, da se spreminja oddaljenost gorišča, ki se nahaja na tarči. Najpogostejša sta predvsem dva takšna sistema in sicer z vrtljivih obročem na objektivu daljnogleda (komercialno so takšni daljnogledi označeni s kratico A. O. – ang.:Adjustable Objective) ali pa z dodatno levo stransko vrtljivo kupolo (S. F. – ang.: Side Focus). Za lovsko uporabo je sicer le redko potrebno uporabljati daljnogled z višjo povečavo od 10-kratne, pa tudi drugače je lahko nastavljanje paralakse pred strelom za marsikaterega lovca stresno in nepotrebno opravilo. Podobno kot pri vseh ostalih področjih je tudi pri napaki paralakse tako, da imajo kakovostni daljnogledi to napako pri vseh razdaljah manjšo, manj kakovostni pa večjo.

Sklepne misli in priporočila

Strelni daljnogled je osnovni del lovčeve opreme in najbolj pripomore k lovsko-etično lovu/uplenitvi divjadi. Zaradi slednjega je izbira primernega strelnega daljnogleda še posebej pomembna in v prvi vrsti odvisna od načina lova z njim. Zelo pomembna je sicer tudi splošna kakovost strelnega daljnogleda, da bo z njim mogoče zanesljivo streljati brez neželenih premikov križa zaradi odsuna puške, da bo dovolj svetel tudi za lov v mraku in da bo lovcu vlival potrebno zaupanje za natančen strel v stresnih situacijah. V splošnem veljajo naslednja priporočila pri izbiri povečave strelnega daljnogleda v odvisnosti od načina lova:

  • Lov na pogonih: 1-4 x 24; 1-5 x 24; 1-6 x 24; 1-8 x 24 in 1-10 x 24 z močno (dnevno) osvetljeno piko
  • Lov na zalaz: 1,5-6 x 42; 1,5-8 x 24; 1,5/1,7-10 x 42; 2-8 x 42; 3-9 x 40
  • Lov v visokogorju: 2,5-15 x 44; 3-15 x 50; 3-18 x 50; 4-16 x 50
  • Lov na čakanje v mraku: 8 x 56; 2,5-10 x 56; 3-12 x 56; 2,5-15 x 56 z osvetljenim namerilnim križem
  • Vsestransko uporabni daljnogledi: 2-12 x 50; 2,5-10 x 50; 3-9 x 50; 3-12 x 50

Ob primerni izbiri strelnega daljnogleda je potrebno poskrbeti še za kakovostno montažo in nato z njim na puški ustreliti dovolj strelov, da se nam bo razvilo zaupanje v opremo. Le na ta način je najlažje doseči ponavljajoče zanesljive strele in zmanjšati možnost obstrelitve divjadi.

Summary
Article Name
Strelni daljnogled – pripomoček za natančnejše strele
Description
Strelni daljnogled bistveno izboljša natančnost in učinkoviti doseg strelca. Strelni daljnogled tudi dviguje raven lovske etike, saj se je z njegovo uporabo zagotovo bistveno znižalo število obstreljene divjadi in je nepogrešljivi del opreme vsakega lovca.
Author
Publisher Name
Optik Info
Publisher Logo

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja