Sightmark Solitude 10×42 LRF-A (vir: Sightmark)

Vodič za nakup daljnogleda z laserskim daljinomerom

Uvod

Še desetletje nazaj je le imelo le nekaj proizvajalcev športne optike v svoji ponudbi daljnogled z laserskim daljinomerom. V zadnjih letih se je to povsem spremenilo, konkurenca pa se iz dneva v dan zaostruje. Ker je na trgu že kar nekaj tovrstnih naprav, se mnogi pred nakupom soočajo s številnimi dilemami. To je bil razlog, da smo napisali ta nakupni vodič, ki vam bo pomagal pri izbiri ustreznega daljnogleda za vaše potrebe. V vsakem cenovnem razredu je izpostavljenih nekaj naprav, ki so nas najbolj prepričale, pripisane pa so njihove prednosti in slabosti.

Če imate kakršnakoli vprašanja glede daljnogledov z laserskim daljinomerom ali katerihkoli drugih naprav, povezanih s športno optiko, nam pišite na info@optics-trade.eu. Strokovnjaki in navdušenci nad športno optiko, ki sestavljajo našo ekipo, vam bodo z veseljem pomagali.

Zgodovina

Laserski daljinomer se uporablja za izmero razdalje do opazovanega predmeta. Snop svetlobe (laser), ki ga naprava odda, se odbije od opazovanega predmeta in pripotuje nazaj do senzorja na napravi. Razdalja se izračuna na podlagi časa, ki je pretekel od oddaje do prejema žarka (svetlobna hitrost). Prvi sistem tega tipa je bil predstavljen v začetku 60. let prejšnjega stoletja, kmalu pa ga je začela uporabljati vojska.

V 80. letih 20. stoletja je norveško podjetje Simrad Optronics laserski sistem vgradilo v daljnogled – to je bila prva naprava tega tipa, poimenovali pa so jo LP7.

Simrad Optronics LP7 – prvi daljnogled s LRF funkcijo  (vir: the RPF)

Prvi daljnogled z laserskim daljinomerom za civilni trg je bil predstavljen leta 1992, ko je inženirjem podjetja Leica uspelo v daljnogled vgraditi laserski sistem razreda 1, ki je varen za oči. Serija teh daljnogledov, ki so jo poimenovali Geovid, je revolucionirala trg, saj so dotlej to tehnologijo uporabljali le v vojski. Prvi Geovid je bil tipa 7×42, z njim pa je bilo mogoče izmeriti razdaljo do 1000 m. Predstavitev te serije še danes štejemo med največje dosežke podjetja Leica, velja celo za enega večjih mejnikov v zgodovini športne optike nasploh.

Leica Geovid 7×42 BD daljnogled s LRF funkcijo, predstavljen leta 1992 (vir: Leica)

 

Razvoj tehnologij na področju LRF-daljnogledov

Na začetku je bilo s takšnim daljnogledom mogoče izmeriti zgolj linearno razdaljo do opazovanega predmeta. Proizvajalci ta način merjenja poimenujejo na različne načine – line-of-sight distance, actual distance, ipd. Sčasoma so proizvajalci dodajali novejše funkcije, ki jih bomo opisali v nadaljevanju.

Ena takšnih uporabnih funkcij je zmožnost merjenja kota, s pomočjo katerega lahko uporabnik izračuna ekvivalentno horizontalno razdaljo do opazovanega predmeta, ki je pomembna pri izračunu potrebne korekcije. Kmalu je to razdaljo s pomočjo ustrezne programske opreme lahko izračunal daljnogled sam, kar je prihranilo precej časa.

Primer merjenja naklona na daljnogledu EL Range (vir: Swarovski Optik)

Obenem so proizvajalci predstavili razne načine merjenja, med katere štejemo rain/fog mode, scan mode, best target mode in last target mode – te bomo opisali v nadaljevanju. Najboljše naprave so bile opremljene z balističnim računalnikom – uporabnik je balistične podatke svojega streliva preko MicroSD kartice prenesel na daljnogled. Šele nekaj let nazaj je MicroSD kartico zamenjal Bluetooth, ki omogoča povezljivost s pametnim telefonom. Na daljnoglede, ki to omogočajo, lahko balistične podatke prenesemo kar s pomočjo aplikacije na pametnem telefonu, kar precej skrajša (in olajša) postopek. Vse omenjene funkcije so podrobneje predstavljene spodaj.

 

Funkcije, ki jih najdemo na LRF-daljnogledih

Scan Mode (kontinuirano merjenje)

Ko je govora o daljnogledih z daljinomerom, večkrat slišimo besedo ‘mode’ – gre za različne načine merjenja. Eden teh je Scan mode. Pri klasičnem merjenju razdalje uporabnik pritisne gumb na daljnogledu, na zaslonu pa se izpiše razdalja. Naprave, ki imajo Scan mode, bodo ob vključitvi le-tega (običajno s pridržanjem gumba za merjenje) kontinuirano prikazovale razdaljo na zaslonu, kar je še posebej koristno, ko spremljamo premikajočo se žival. Nekatere naprave lahko v eni sekundi podajo kar štiri meritve.

Best in Last Target mode

Ko govorimo o teh dveh načinih, je potrebno vedeti, kako meritev razdalje deluje – naprava ob kliku odda laser, ki je sestavljen iz več žarkov, proti opazovanemu predmetu. Če je vključen Best Target mode (nekateri proizvajalci uporabljajo drugačno poimenovanje), potem bo pri prikazu razdalje upoštevana razdalja, ki jo je naprava izračunala na podlagi poti večine žarkov laserja. Ta način je običajno nastavljen že v osnovi. Če vključimo Last Target mode, pa bo pri izpisu razdalje upoštevana pot žarka, ki je potoval najdlje, ne glede na to, koliko žarkov se je odbilo že prej. Ta način je izjemno uporaben v primeru, ko opazujemo žival, skrito za grmičevjem in vejami.

Primer merilnih načinov Best/First in Last Target Mode (vir: Nikon)

Rain (fog) mode – način za uporabo v megli ali dežju

Nekateri daljnogledi z daljinomerom so opremljeni s načinom Rain (fog) mode, ki pride prav v deževnem vremenu, ob megli ali sneženju. V teh vremenskih razmerah je bila uporaba LRF-naprav že od nekdaj otežena, saj se žarki odbijajo od delcev v zraku, kar privede do nenatančnih meritev. Z vključitvijo tega načina bo ta problem delno rešen, vendar je potrebno poudariti, da ob močnem nalivu in sneženju ter v gosti megli ne bomo mogli kljubovati moči narave.

Poleg naštetih načinov se na področju daljnogledov z laserskim daljinomerom uporablja še nekaj terminov, ki jih bomo opisali spodaj.

Linear distance measurement – izmera linearne razdalje

Prav vsi LRF-daljnogledi so opremljeni s to osnovno funkcijo, ki se velikokrat poimenuje kot LOS (line-of-sight) distance.

Equivalent horizontal range – ekvivalentna horizontalna razdalja

Nekoliko zmogljivejše naprave (v letu 2021 so to že skoraj vsi LRF-daljnogledi) so zmožni izračunati EHR – Ekvivalentno Horizontalno Razdaljo do opazovanega predmeta na podlagi izmerjenega kota. Na ravnem terenu nam ta funkcija ne koristi kaj prida, na hribovitem terenu pa je še kako uporabna, še posebej ko želimo ustreliti navzgor ali navzdol na nekoliko daljšo razdaljo. Veliko jo uporabljajo lovci, ki na lov radi zahajajo v gore, EHR je namreč ključen podatek za izračun korekcije, predvsem pri streljanju na daljše razdalje. Računalnik, vgrajen v LRF-daljnogled, izračuna to razdaljo s pomočjo linearne razdalje in opazovalnega kota. Pri cenejših daljnogledih, ki podajo zgolj linearno razdaljo in opazovalni kot, je EHR potrebno izračunati sam.

Balistični računalnik

Naprednejši daljnogledi z laserskim daljinomerom se ponašajo z balističnim računalnikom – uporabnik lahko vnese balistične podatke o svojem strelivu, računalnik pa po izmeri razdalje do opazovanega predmeta izračuna korekcijo. Običajna je ta sporočena v obliki klikov, potrebnih za vnos na kupoli za pomik po višini, ali pa kar v kotnih minutah oz. miliradianih. Včasih je uporabnik balistične podatke na daljnogled prenesel z microSD kartico, danes pa večina LRF-daljnogledov z balističnim računalnikom nudi možnost povezave s pametnim telefonom preko Bluetooth povezave. Uporabnik svoje balistične podatke vnese v aplikacijo na pametnem telefonu, nato pa jih na daljnogled prenese z enim samim klikom.

primer balističnega računalnika LRF daljnogleda Geovid (vir: Leica)

Atmosferski dejavniki

Določeni, dražji daljnogledi z laserskim daljinomerom pri balističnem izračunu upoštevajo atmosferske dejavnike, kot so temperatura zraka, zračni tlak, vlažnost in podobno. Ti dejavniki igrajo pri padcu izstrelka pomembno vlogo (npr. padec krogle je odvisen od gostote zraka). Nižja temperatura pomeni gostejši zrak, kar pomeni, da je padec krogle večji. Višji kot je zračni tlak, gostejši je zrak – krogla pada hitreje. Nižja vlažnost pripomore k gostejšemu zraku, kar vnovič pomeni, da bo krogla padala hitreje. Zaključimo lahko, da krogla pada hitreje na sušnih področjih z nizkimi temperaturami in visokim zračnim tlakom.

Atmosferski dejavniki (vir: Leica)

Razložimo še, zakaj so daljnogledi z laserskim daljinomerom, ki pri izpisu korekcije upoštevajo še atmosferske dejavnike, učinkovitejši od tistih, ki te funkcije nimajo. Predpostavimo, da ste se odpravili na lov v sušno pokrajino, ki leži 500 m nad morjem, s sabo pa vzeli laserski daljinomer, ki pri podaji korekcije upošteva tudi atmosferske dejavnike. Ko izmerite razdaljo do opazovane divjadi, daljinomer izračuna, da morate na kupoli za pomik po višini vašega strelnega daljnogleda vnesti 5 klikov. Naslednji teden se odpravite na drugo lokacijo, ki je na približno enaki nadmorski višini vendar v vlažnem okolju. Četudi je razdalja do opazovanega divjadi enaka, daljinomer izračuna korekcijo, ki znaša 3 klike na kupoli za pomik po višini vašega strelnega daljnogleda. Razlog za to so atmosferski dejavniki – v vlažnem okolju je zrak gostejši, na gostoto zraka pa vplivata tudi zračni tlak in temperatura. Zaključimo lahko, da so daljinomeri, ki pri izračunu korekcije upoštevajo še vpliv atmosferskih pogojev na padec krogle, natančnejši.

Klasifikacija laserja

Večina LRF-daljnogledov, zasnovanih za civilni trg, je opremljena z laserjem razreda 1, ki je varen za oči, kljub temu pa se je dobro izogniti očesnim kontaktom z njim. Laserski sistemi, ki jih najdemo na napravah, izdelanih za vojsko, se uvrščajo v višje razrede.

Področja uporabe

Laserski merilniki niso uporabni samo za vojaške namene. Uporabljajo se tudi nas sledečih področjih:

  • Lov
  • Športno streljanje
  • Gozdarstvo
  • Gradbeništvo
  • Golf
  • Lokostrelstvo, itd.

Na mnogo omenjenih področjih se v glavnem uporabljajo monokularji, vendar ne na področju lova – tu prednjačijo daljnogledi.

Laserski daljinomeri se največ uporabljajo pri lovu na dolge razdalje, ki se pogosto odvija v gorah, kjer so razdalje do opazovane divjadi večje. Daljša kot je razdalja, večji je padec krogle – če želimo izračunati padec krogle na določeni razdalji, je daljinomer nepogrešljiv pripomoček. Če streljamo pod kotom, je ključen podatek še ekvivalentna horizontalna razdalja.

Lov mora biti v skladu z etičnim kodeksom, kar pomeni, da ne streljamo divjadi na razdaljah, na katerih ne moremo biti 100-odstotno prepričani v svojo natančnost. Lahko se zgodi, da krogla žival le oplazi in ji povzroči neznosne bolečine. Zaradi tega je večina laserskih daljinomerov za civilni trg zasnovana tako, da ne podaja ekvivalentne horizontalne razdalje in korekcije, ko je razdalja do opazovanega predmeta večja od 1000 m (proizvajalci pri teh razdaljah ne morejo zagotoviti 100-odstotne natančnosti, zato se na ta način zaščitijo, obenem pa skušajo na ta način sporočiti, da lov na večje razdalje ni etičen).

Nekateri športni strelci pred začetkom tekmovanja z laserskim daljinomerom izmerijo razdaljo do tarč. Tovrstne naprave uporabljajo tudi taktični strelci.

Kaj izbrati? LRF-daljnogled ali klasični daljnogled in LRF-monokular?

Daljnogled spada med glavno lovsko opremo, saj si lahko lovec z njim natančno ogleda in identificira opazovano divjad. Ker je lov običajno fizično naporen, si lovci prizadevajo s sabo vzeti karseda lahko opremo oz. čim manj kosov opreme. LRF-daljnogled je bolj priljubljena izbira kot kombinacija klasičnega daljnogleda in LRF-monokularja, saj tako zmanjšamo maso, zasedemo manj prostora, funkcionalnost dveh naprav pa združimo v eno. Z eno napravo lahko opravimo dva lovska procesa, in sicer identifikacijo ter merjenje razdalje do opazovane divjadi. Uporaba daljnogleda je precej udobnejša v primerjavi z monokularjem, udobje pri uporabi slednjega pa še dodatno kazi ozek okular. Slika, vidna skozi monokular, je slabše kvalitete, precejšnja razlika pa je tudi pri opazovanju v mraku (snop svetlobe, ki skozi monokular pripotuje do očesa, je zelo ozek).

Vseeno pa moramo izpostaviti tudi prednosti, ki jih prinašata kombinacija klasičnega daljnogleda in LRF-monokularja – ker želimo biti v tem članku odkriti, se nam zdi prav, da jih izpostavimo. Prva prednost je cena. Kljub temu da moramo kupiti dve napravi, je skupna cena običajno nižja od cene daljnogleda z laserskim daljinomerom. Če primerjamo naprave istega cenovnega razreda, se klasični daljnogledi veliko bolje obnesejo v mraku kot daljnogledi z laserskim daljinomerom; laserska tehnologija je pri LRF-daljnogledih običajno vgrajena v eno izmed cevi, kjer je slika običajno nekoliko rumenkasta ali modrikasta (pri najkvalitetnejših daljnogledih tega ne opazimo). Načeloma nudijo klasični daljnogledi v primerjavi z LRF-daljnogledi istega cenovnega razreda ostrejše slike, bolj žive barve, širše vidno polje in manj optičnih napak.

Cenovni razredi

0–1000 €

Še nedolgo nazaj ni bilo mogoče kupiti daljnogleda z laserskim daljinomerom pod 1000 €, niti takšnega s kitajskim poreklom. Pred kratkim so nekateri proizvajalci, npr. Sightmark in Rudolph Optics, svojo ponudbo razširili s cenovno izjemno ugodnimi LRF-daljnogledi. Predvidevamo, da bo teh v prihodnje vse več, še posebej v ponudbi proizvajalcev, ki prodajajo pretežno kitajske proizvode. Sami smo lahko podrobneje testirali zgolj daljnogled Sightmark Solitude, vendar so lastnosti konkurenčnih naprav iste kategorije zelo podobne, zato bomo lastnosti daljnogleda Solitude aplicirali na ves cenovni razred.

Sightmark Solitude 10×42 LRF-A

Najprej moramo omeniti, da sta na voljo dva modela; en meri izključno linearno razdaljo, drug pa po potrebi izračuna še ekvivalentno horizontalno razdaljo in višino. Prvi stane 790 €, drug pa 930 €. Zanimivo je že to, da lahko za takšno ceno sploh dobimo daljnogled z laserskim daljinomerom. Solitude je narejen na Kitajskem, kar je pričakovano, vendar precej cenejši od drugih LRF-daljnogledov kitajskega porekla (seveda je nekaj izjem kot npr. daljnogled podjetja Rudolph Optics, z leti pa bo teh izjem vse več). Ohišje je gumirano, zato je oprijem dober. Daljnogled ima zelo dolg enojni most, zaradi česar držanje ni najbolj udobno, pa tudi po izgledu ni med najlepšimi. Z njim lahko uporabnik izmeri razdaljo do 1200 m. Optično se Solitude 10×42 LRF ne more kosati z dražjimi daljnogledi v tej kategoriji, vendar je kvaliteta slike ob pogledu skozenj zadovoljiva. Ta daljnogled, ki ima v notranjosti strešne prizme tipa Schmidt-Pechan, je polnjen s suhim dušikom, kar pripomore k vodoodpornosti in preprečuje notranje rošenje pri nizkih temperaturah. Največja pomanjkljivost je fiksni fokus – del, ki spominja na gumb za ostrenje, je v resnici prostor za baterijo. Okularji niso med najboljšimi, tudi položaj bi lahko zadržali bolje. Zaslon je viden skozi desno cev; spodnji del, na katerem se izpiše razdalja, je rumenkast. Črta, ki ločuje ta del s preostankom vidnega polja, prekriva kar precej slike.

Sightmark Solitude 10×42 LRF-A (vir: Sightmark)

Prednosti

  • cenovno ugoden
  • dražja različica lahko izračuna ekvivalentno horizontalno razdaljo

Slabosti

  • fiksni fokus
  • spodnji del slike, vidne skozi desno cev, je rumenkast, opazovan predmet pa prekriva še črta
  • ohišje deluje ceneno
  • okularji nizke kvalitete

1000–2000 €

V tem cenovnem razredu je izbira večja. Do nekje 1500 € so naprave, narejene na Kitajskem, daljnogledi s ceno blizu 2000 € pa so že narejeni v Evropi. Vsi daljnogledi tega cenovnega razreda izračunajo ekvivalentno horizontalno razdaljo, ki je še posebej koristna, ko streljamo pod kotom. Določeni daljnogledi imajo še druge napredne funkcije, kot so Best Target mode, Last Target mode in Scan mode (te funkcije so opisane zgoraj, nekateri proizvajalci uporabljajo drugačna poimenovanja). Prizme so strešne, tipa Schmidt-Pechan, večina daljnogledov pa ima na spodnjih straneh cevi odebeljena mesta, tu govorimo v glavnem o kitajskih proizvodih. Nekateri daljnogledi se ponašajo z možnostjo merjenja razdalje do 4500 m, vendar je treba razumeti, da je to možno le v idealnih vremenskih razmerah, ko merimo razdaljo do predmetov z visoko odbojnostjo. Realno lahko večina tovrstnih naprav meri razdaljo do nekje 2000 m. Le določeni daljnogledi se ponašajo z balističnim računalnikom, ki uporabniku omogoča, da balistične podatke svojega streliva vnese v aplikacijo, prenese na daljnogled, le-ta pa potem izračuna potrebno korekcijo na določeni razdalji. Garancija je načeloma 10 let na material in 3–5 let na elektronske dele.

Najboljši nakupi

Sig Sauer KILO3000BDX

Ta daljnogled je, kolikor vemo, edini, ki v cenovnem razredu okoli 1500 € nudi balistični računalnik. Večina konkurenčnih naprav nudi zgolj izračun ekvivalentne horizontalne razdalje, napravo KILO3000BDX pa lahko povežemo za aplikacijo na pametnem telefonu. Uporabnik v aplikacijo vnese podatke o svojem strelivu in jih nato prenese na daljnogled. Ko so podatki na daljnogledu, bo ta po izmeri razdalje izračunal še potrebno korekcijo na določeni razdalji (število klikov, količina MIL/MRAD, ipd.) Aplikacija je enostavna za uporabo. Všeč nam je tudi Scan mode, ki deluje zelo hitro, izpiše kar 4 razdalje v eni sami sekundi. V meniju lahko izbiramo med načinoma Best mode in Last mode. Daljnogled je podprt s tehnologijo BDX, ki jo je zasnoval Sig Sauer – če imamo strelni daljnogled z isto tehnologijo, lahko napravi povežemo; po izmeri razdalje se podatki prenesejo na strelni daljnogled, na križu pa se pojavi pomožna namerilna točka, ki jo je treba poravnati z opazovano divjadjo, če jo želimo natančno zadeti. Ta LRF-daljnogled lahko povežemo tudi z napravo Kestrel s programsko opremo AB-elite. Ko ju povežemo, bo KILO3000BDX izračunal korekcijo tudi na najdaljši razdalji, ki jo še lahko izmeri. Sig Sauer je znan po unikatnem izgledu svojih naprav in opisan daljnogled ni prav nobena izjema. Optična kakovost je na podobnem nivoju kot pri ostalih kitajskih proizvodih v tem cenovnem rangu – zadovoljiva, a nič posebnega. Na spodnji strani vsake cevi je odebeljeno mesto, ki naredi daljnogled večji in nerodnejši. Trenutno je na voljo samo v eni konfiguraciji, in sicer 10×42.

daljnogled Sig Sauer KILO3000BDX s LRF funkcijo (vir: Optics Trade)

Prednosti

  • Izračun ekvivalentne horizontalne razdalje
  • Napreden balistični kalkulator
  • Bluetooth povezljivost
  • V Scan načinu se razdalja posodobi 4-krat v eni sekundi
  • Unikaten izgled
  • Povezljivost z napravami Kestrel s tehnologijo AB-Elite

Slabosti

  • Odebeljeno mesto na spodnji strani cevi
  • Optično nič posebnega
  • Na voljo samo v eni konfiguraciji

Leica Geovid R

Serija Geovid R je na tržišču že od leta 2005. Četudi so serijo vsake toliko let nadgradili, so ohranili njen unikaten klasičen izgled. Zadnja različica je prišla na trg leta 2016, takrat so tudi dodali možnost izračuna ekvivalentne horizontalne razdalje (EHR). Modeli z oznako ‘R’ so najcenejši izmed vseh modelov Geovid. Optično se ne morejo kosati z dražjimi Geovidi HD-R in .COM, tudi najboljših premazov na lečah ne premorejo, vseeno pa so izmed vseh LRF-daljnogledov s ceno manj kot 2000 € najboljši na optičnem področju. So tudi eni izmed redkih v tem cenovnem razredu, ki so narejeni v Evropi, in sicer na Portugalskem. Na voljo so štiri konfiguracije: 8×42, 10×42, 8×56 in 15×56. Slednji je še posebej zanimiv, saj le redki proizvajalci nudijo LRF-daljnogled s 15-kratno povečavo. Odlična izbira za tiste, ki iščejo optično kakovosten daljnogled z laserskim daljinomerom in ne potrebujejo naprednih funkcij, kot je npr. balistični računalnik.

 

Prednosti

  • Odlična optična kvaliteta za ta denar
  • Izračun ekvivalentne horizontalne razdalje
  • Na voljo v štirih konfiguracijah
  • Narejen v Evropi s ceno pod 2000 €

Slabosti

  • Zastarel, klasičen dizajn (za nekatere ljudi je to prednost)
  • Brez balističnega računalnika

GPO Rangeguide 2800

GPO Rangeguide je daljnogled, katerega elegantnost je težko preseči. Magnezijevo ohišje je oblečeno v kvalitetno črno gumo, ki zagotavlja lep izgled in dober oprijem. Ko ga pogledamo od blizu, vidimo, da je kakovostno izdelan, dodelana je sleherna podrobnost na ohišju. Na spodnji strani cevi ni odebeljenih mestprogramska oprema je odlično skrita. Optično nas daljnogled prepriča – slika je ostra, polna živih barv. V načinu ‘Scan’ se razdalja posodobi trikrat v sekundi. Za optimalno nastavitev svetlosti zaslona je na voljo 9 nivojev jakosti. Balističnega računalnika ni, je pa daljnogled zmožen izračunati ekvivalentno horizontalno razdaljo. Dobimo ga v elegantni škatli; enak pridevnik lahko uporabimo za opis torbice, ki je priložena. Zaenkrat je na voljo samo v eni konfiguraciji, in sicer 10×50 – zaradi velike leče se daljnogled bolje obnese v mraku od marsikaterega konkurenta.

GPO Precision Rangeguide 10×50 daljnogled (vir: Optics Trade)

Prednosti

  • Magnezijevo ohišje
  • Kvaliteta izdelave
  • Na spodnjih delih cevi ni odebeljenih mest
  • Izračun ekvivalentne horizontalne razdalje

Slabosti

  • Na voljo samo v eni konfiguraciji
  • Brez balističnega računalnika

2000 €+

Vsi daljnogledi v tem cenovnem razredu so narejeni v Evropi. Le najbolj izkušeni proizvajalci na področju športne optike razpolagajo s potrebnim znanjem za izdelavo daljnogleda na tem kakovostnem nivoju – Swarovski, Zeiss, Leica, Meopta. Prav vsi omogočajo izračun ekvivalentne horizontalne razdalje. Daljnogledi, ki stanejo več kot 2500 €, so opremljeni z naprednim balističnim računalnikom, uporabnik pa lahko podatke o svojem strelivu na daljnogled prenese s pomočjo aplikacije na pametnem telefonu (Bluetooth povezava). Na starejših modelih so se podatki prenašali na napravo z MicroSD-kartico. Ti daljnogledi ob izračunu korekcije upoštevajo še atmosferske dejavnike, kot sta zračni tlak in temperatura. Opremljeni so z najrazličnejšimi načini delovanja (Scan mode, Best Target mode, Last Target mode). Mnogi imajo konstrukcijo odprtega mosta, okularje pa je mogoče nastaviti na več položajev za nastavitev ustreznega ‘eye-reliefa’. Ohišja so iz magnezija, površina pa oblečena v kvalitetno gumo, ki zagotavlja dober oprijem. Nekateri imajo v notranjosti posebne prizme (Leica Geovid – prizme Perger-Porro; Zeiss Victory RF – prizme Abbe-Koenig, itd.) Najboljše naprave lahko merijo razdalje do 3000 m. Garancijska doba na ohišje je v povprečju 10 let, na elektroniko pa 3–5 let. Nakup daljnogleda v tem cenovnem rangu je smotrn, saj nam bo naprava služila dolgo. Ker ti daljnogledi dobro držijo svojo ceno, jih lahko tudi po nekaj letih prodamo brez velike izgube.

Najboljši nakupi

Swarovski EL-Range s funkcijo Tracking Assistant (posodobljeno 2021)

Leta 2021 je Swarovski predstavil svoj prvi LRF-daljnogled z balističnim računalnikom. Tretja generacija slavne serije EL-Range je postregla z mnogimi izboljšavami, vključno s funkcijo Tracking Assistant (pomočnik pri iskanju ustreljene divjadi). Funkcija dela s pomočjo digitalnega kompasa, lahko pa jo uporabljamo z ali brez pametnega telefona – če želite izvedeti več o Tracking Assistantu, si poglejte sledeč video (embedaj link), v katerem so vse funkcije daljnogleda EL-Range TA temeljito predstavljene. Za enostavno uporabo vseh funkcij, ki jih daljnogled ponuja, je potrebno na pametni telefon namestiti aplikacijo. Ko je nameščena, lahko ustvarimo tri balistične profile. Ko so balistični podatki preneseni na daljnogled, bo EL-Range ob izmeri razdalje izračunal še korekcijo, ki bo prikazana v MIL, MOA ali v klikih, če imamo strelni daljnogled Swarovski (to nastavimo v aplikaciji). Daljnogled lahko izračuna tudi ekvivalentno horizontalno razdaljo, česar je bila sposobna že prejšnja generacija. Da lahko vse funkcije lažje uporabljamo, je Swarovski na napravo dodal še en gumb, ki se nahaja na spodnjem delu leve cevi. Tretja generacija serije EL-Range pa ne prinaša zgolj sprememb na področju programske opreme, pač pa tudi na optičnem področju. To je prvi LRF-daljnogled podjetja Swarovski, ki se ponaša s tehnologijo Swarovision, ki temelji na izravnavi vidnega polja – ob pogledu skozi daljnogled ima uporabnik občutek, da je ‘v sliki’. Vidno polje je za 10% širše v primerjavi s prejšnjo generacijo. Za dodatno stabilnost je na voljo opora za čelo, ki zagotovi dodatno (tretjo) kontaktno točko daljnogleda z obrazom, vendar je zanjo potrebno odšteti dodatnih 129 €. Opora navduši predvsem, ko daljnogled uporabljamo dlje oz. ko smo utrujeni. Trenutno (2021) je to najnaprednejši LRF-daljnogled na civilnem trgu, a prav tako najdražji. Škoda, da pri Swarovskem še niso našli načina, kako odpraviti odebeljena mesta na spodnji strani cevi – mnoge konkurenčne naprave jih nimajo.

daljnogled Swarovski EL-Range with Tracking Assistant (vir: Optics Trade)

Prednosti

  • Optična kvaliteta (slika ni modrikasta oz. rumenkasta ob pogledu skozi katerokoli cev)
  • Tehnologija Swarovision
  • Izračun ekvivalentne horizontalne razdalje
  • Napreden balistični računalnik
  • Magnezijevo ohišje
  • Konstrukcija odprtega mosta
  • Kvalitetni večstopenjski okularji
  • Funkcija Tracking Assistant
  • Kompatibilnost z oporo za čelo
  • Vidno polje

Slabosti

  • Cena
  • Odebeljena mesta na spodnjem delu cevi
  • na voljo samo modeli s premerom leče 42 mm

 

Leica Geovid 3200.COM

Nedopustno bi bilo napisati vodič za nakup daljnogleda z laserskim daljinomerom in izpustiti Leico. Geovid je na tem področju med najslavnejšimi imeni, saj je isto ime nosil prvi LRF-daljnogled za civilni trg, ki ga je Leica predstavila leta 1992 – to še vedno velja za enega največjih mejnikov na področju športne optike. Serija Geovid še vedno obstaja, modeli .COM pa so trenutno najnaprednejši v tej seriji. Omogočajo izračun ekvivalentne horizontalne razdalje, obenem pa se ponašajo z odličnim balističnim računalnikom – uporabnik podatke o svojem strelivu prenese na daljnogled, ta pa po izmeri razdalje izračuna korekcijo. Podatke je mogoče vnesti v aplikacijo na pametnem telefonu, ki je enostavna za uporabo, z daljnogledom pa se povežemo preko Bluetootha. Daljnogled pri izračunu korekcije upošteva tudi atmosferske dejavnike, kot sta zračni tlak in temperatura. Tudi če izvzamemo vse napredne funkcije, je Geovid 3200.COM odličen daljnogled. Ima magnezijevo ohišje, kakovostne večstopenjske okularje in konstrukcijo odprtega mosta. Na optičnih površinah so naneseni napredni premazi. V notranjosti so unikatne prizme, imenovane Perger-Porro, ki poskrbijo za odlično svetlobno prepustnost in kakovost slike. Na voljo so trije modeli, in sicer 8×42, 10×42 in 8×56. Vse te odlične lastnosti seveda niso zastonj – naprave Geovid .COM so med dražjimi na področju daljnogledov z laserskim daljinomerom. Vsi daljnogledi Geovid so narejeni na Portugalskem.

Prednosti

  • Optična kvaliteta (odlični premazi in prizme Perger-Porro)
  • Izračun ekvivalentne horizontalne razdalje
  • Napreden balistični računalnik
  • Lahko ga povežemo na aplikacijo na pametnem telefonu preko povezave Bluetooth
  • Magnezijevo ohišje
  • Kakovostni večstopenjski okularji
  • Konstrukcija odprtega mosta
  • Na spodnji strani cevi ni odebeljenih mest
  • Slika ni obarvana rumeno oz. modro

Slabosti

  • Cena

Zeiss Victory RF

Izmed vseh daljnogledov z laserskim daljinomerom v najvišjem cenovnem razredu je Victory RF podjetja Zeiss najelegantnejši. Težko je verjeti, da je laserski sistem in vso pripadajočo tehnologijo mogoče tako dobro skriti v ohišje daljnogleda – gumba na ohišju sta edina stvar, ki sporočata, da gre za LRF-daljnogled. Victory RF je v črni barvi, ki je značilna za optične izdelke podjetja Zeiss. Čeprav izgleda kot klasičen daljnogled, se ponaša z najnaprednejšimi funkcijami, ki so na voljo na področju daljnogledov z laserskim daljinomerom. Ob pogledu skozenj je slika čista, brez rumenega oz. modrega odtenka. Zeiss je bil prvi med velikimi tremi (Swarovski, Leica, Zeiss), ki je na tržišču predstavil LRF-daljnogled, ki ga je mogoče povezati na aplikacijo pametnega telefona preko povezave Bluetooth (pred tem je bilo to možno samo z MicroSD-kartico). Ko vstavimo podatke o svojem strelivu, podatke na daljnogled prenesemo z enim samim klikom. Po izmeri razdalje nam bo daljnogled sporočil še podatke o korekciji. Pri tem so upoštevani še atmosferski pogoji, npr. zračni tlak in okoliška temperatura. Daljnogledi Victory RF nimajo konfiguracije odprtega mosta, vendar jih je kljub temu enostavno uporabljati z eno roko zaradi lokacije gumba za ostrenje (le-ta je bližje sredini daljnogleda v primerjavi s konkurenčnimi izdelki). Ohišje je iz magnezija. Okularje je mogoče nastaviti na več položajev in tako zagotoviti primeren ‘eye-relief’. Na optičnih površinah so le najkakovostnejši premazi, ki so plod večletnih raziskav (T*, Lotutec®).  Prizme tipa Abbe-Koenig poskrbijo, da se daljnogled izvrstno obnese v mraku. Na voljo so 4 modeli – 8×42, 10×42, 8×56 in 10×54. Serija je vodoodporna in narejena tako, da se lahko uporablja tudi pri ekstremnih temperaturah, vse do − 30°C.

Prednosti

  • Optična kvaliteta (odlični premazi in prizme Abbe-Koenig)
  • Eleganten izgled
  • Izračun ekvivalentne horizontalne razdalje
  • Izgleda kot klasičen daljnogled
  • Napreden balistični računalnik
  • Lahko ga povežemo na aplikacijo na pametnem telefonu preko povezave Bluetooth
  • Na voljo v štirih konfiguracijah
  • Magnezijevo ohišje
  • Slika ni obarvana rumeno oz. modro

Slabosti

  • Cena

Vredno omembe

Leica Geovid HD-R 2700

Čeprav serija Geovid HD-R 2700 ni opremljena z balističnim računalnikom kot zmogljivejši daljnogledi serije Geovid .COM, se na optičnem področju glede na ceno obnese odlično. Če te daljnoglede primerjamo z daljnogledi Geovid .COM, ugotovimo, da med njimi ni razlike v optiki. Četudi je v eni izmed cevi del laserskega sistema, to bistveno ne vpliva na prepustnost svetlobe in kakovost slike. To lahko pripišemo odličnim premazom in prizmam tipa Perger-Porro. Ko pogledamo skozi cev, v kateri se senzor nahaja (laser je med cevema, na sprednji strani), je slika čista, nič rumenkasta oz. modrikasta – pri tovrstnih LRF-napravah je to izjemno težko doseči, kar priča o tem, da je Geovid HD-R odlično izdelan. Tudi na zunanjih optičnih površinah je poseben premaz, imenovan AquaDura, ki odbija vodo in prah. Naprava lahko izračuna ekvivalentno horizontalno razdaljo (EHR), uporabljati pa je mogoče tudi Scan mode. Nastavimo lahko, da se na zaslonu izpišeta zračni tlak in temperatura. Ker daljnogled ni zmožen izračuna korekcije, se ta podatka nikjer ne upoštevata, dodana sta zgolj informativno. Daljnogled je na voljo v treh konfiguracijah, in sicer 8×42, 10×42 in 8×56; vsi modeli so narejeni na Portugalskem. Omogočajo meritve do 2500 m, kar je povsem dovolj. Serija HD-R ponuja izvrstno optično kvaliteto za svojo ceno in je tako odlična izbira za nekoga, ki ne potrebuje naprednega balističnega računalnika.

Prednosti

  • Optična kvaliteta (odlični premazi in prizme Perger-Porro)
  • Izračun ekvivalentne horizontalne razdalje
  • Magnezijevo ohišje
  • Kakovostni večstopenjski okularji
  • Na spodnji strani cevi ni odebeljenih mest
  • Kakovostni večstopenjski okularji
  • Slika ni obarvana rumeno oz. modro

Slabosti

  • Brez balističnega računalnika (LRF-daljnogledi, ki stanejo 200–300 € več, ga že imajo)

Zaključek

LRF-daljnogledi so zasnovani na podlagi lovčevih zahtev. Omogočajo, da divjad identificiramo, ocenimo in izmerimo razdaljo do nje. V situacijah, ko so vsi ti procesi neizogibni, se tako izognemo dodatnemu kosu opreme. Pred nakupom morate razmisliti, katere funkcije so za vas odločilnega pomena – ko veste, kaj potrebujete, vas bo ta nakupni vodič zagotovo pripeljal do ustreznega izdelka. Če imate kakršnokoli vprašanje, nam pišite na info@optics-trade.eu. Z veseljem vam bomo pomagali.

Pretekle izbire

Tukaj so zbrani opisi vseh daljnogledov, ki so bili v preteklosti uvrščeni med najboljše nakupe. Kasneje so jih izrinili novejši, boljši daljnogledi ali nove generacije že obstoječih serij.

2000 € +

Swarovski EL-Range (druga generacija) – odstranjeno iz sekcije ‘najboljši nakupi’ leta 2021

Drugo generacijo daljnogleda EL-Range je iz sekcije ‘najboljši nakupi’ leta 2021 izrinil istoimenski daljnogled tretje generacije s funkcijo Tracking Assistant. To je besedilo, ki je bilo poleg daljnogleda El-Range druge generacije:

Daljnogled EL-Range podjetja Swarovski si zasluži svoje mesto med najboljšimi nakupi v najvišjem cenovnem razredu. Na optičnih površinah so odlični premazi – Swarodur, Swarotop in Swarobright. Čeprav je EL-Range daljnogled z laserskim daljinomerom, je slika ob pogledu skozenj čista brez odtenkov rumene ali modre barve. Obenem je ostra, svetla, z dobrim kontrastom in polna živih barv. Prepustnost svetlobe je enaka v obeh ceveh, kar je rezultat kakovostne izdelave. Daljnogled je zmožen izračunati ekvivalentno horizontalno razdaljo; to funkcijo pri Swarovskem imenujejo Swaroaim. Vidno polje ni izravnano, saj se EL-Range ne ponaša s tehnologijo Swarovision. Svetlost zaslona se lahko nastavi na 5 stopenj jakosti, lahko pa izberemo tudi avtomatsko osvetlitev. Na žalost EL-Range ni opremljen z balističnim računalnikom; zaenkrat Swarovski v svoji ponudbi še nima LRF-daljnogleda, ki bi nudil to funkcijo (Leta 2021 se je to spremenilo, to funkcijo zdaj ima EL-Range tretje generacije). Ohišje je iz magnezija, konfiguracija odprtega mosta pa uporabniku nudi dodatno udobje med uproabo. Guma, v katero je preoblečeno ohišje, je kvalitetna – nudi dober oprijem in zaščito pred udarci. Okularji so kakovostni, mogoče jih je ustaviti na več položajih. Na spodnji strani obeh cevi je odebeljeno mesto. Poleg zelene je daljnogled na voljo še v unikatni oranžni različici, ki jo pri Swarovskem imenujejo EL O-Range. Na voljo sta dva modela, in sicer 8×42 in 10×42, oba narejena v Avstriji.

daljnogled Swarovski EL O-Range (vir: Optics Trade)

Prednosti

  • Odlična optična kvaliteta
  • Magnezijevo ohišje
  • Konstrukcija odprtega mosta
  • Slika ni obarvana rumeno oz. modro
  • Odlična rešitev za pritrditev traka za nošenje

Slabosti

  • Brez balističnega računalnika
  • Cena
  • Odebeljena mesta na spodnjem delu cevi
  • V ponudbi ni konfiguracije za mrak
Summary
Article Name
Vodič za nakup daljnogleda z laserskim daljinomerom
Description
Laserski daljinomer se uporablja za izmero razdalje do opazovanega predmeta. Snop svetlobe (laser), ki ga naprava odda, se odbije od opazovanega predmeta in pripotuje nazaj do senzorja na napravi. Razdalja se izračuna na podlagi časa, ki je pretekel od oddaje do prejema žarka (svetlobna hitrost). Prvi sistem tega tipa je bil predstavljen v začetku 60. let prejšnjega stoletja, kmalu pa ga je začela uporabljati vojska.
Author
Publisher Name
Optik Info
Publisher Logo

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja