Uvod
Še desetletje nazaj je le imelo le nekaj proizvajalcev športne optike v svoji ponudbi daljnogled z laserskim daljinomerom. V zadnjih letih se je to povsem spremenilo, konkurenca pa se iz dneva v dan zaostruje. Ker je na trgu že kar nekaj tovrstnih naprav, se mnogi pred nakupom soočajo s številnimi dilemami. To je bil razlog, da smo napisali ta nakupni vodič, ki vam bo pomagal pri izbiri ustreznega daljnogleda za vaše potrebe. V vsakem cenovnem razredu je izpostavljenih nekaj naprav, ki so nas najbolj prepričale, pripisane pa so njihove prednosti in slabosti.
Če imate kakršnakoli vprašanja glede daljnogledov z laserskim daljinomerom ali katerihkoli drugih naprav, povezanih s športno optiko, nam pišite na info@optics-trade.eu. Strokovnjaki in navdušenci nad športno optiko, ki sestavljajo našo ekipo, vam bodo z veseljem pomagali.
Zgodovina
Laserski daljinomer se uporablja za izmero razdalje do opazovanega predmeta. Snop svetlobe (laser), ki ga naprava odda, se odbije od opazovanega predmeta in pripotuje nazaj do senzorja na napravi. Razdalja se izračuna na podlagi časa, ki je pretekel od oddaje do prejema žarka (svetlobna hitrost). Prvi sistem tega tipa je bil predstavljen v začetku 60. let prejšnjega stoletja, kmalu pa ga je začela uporabljati vojska.
V 80. letih 20. stoletja je norveško podjetje Simrad Optronics laserski sistem vgradilo v daljnogled – to je bila prva naprava tega tipa, poimenovali pa so jo LP7.
Prvi daljnogled z laserskim daljinomerom za civilni trg je bil predstavljen leta 1992, ko je inženirjem podjetja Leica uspelo v daljnogled vgraditi laserski sistem razreda 1, ki je varen za oči. Serija teh daljnogledov, ki so jo poimenovali Geovid, je revolucionirala trg, saj so dotlej to tehnologijo uporabljali le v vojski. Prvi Geovid je bil tipa 7×42, z njim pa je bilo mogoče izmeriti razdaljo do 1000 m. Predstavitev te serije še danes štejemo med največje dosežke podjetja Leica, velja celo za enega večjih mejnikov v zgodovini športne optike nasploh.
Razvoj tehnologij na področju LRF-daljnogledov
Na začetku je bilo s takšnim daljnogledom mogoče izmeriti zgolj linearno razdaljo do opazovanega predmeta. Proizvajalci ta način merjenja poimenujejo na različne načine – line-of-sight distance, actual distance, ipd. Sčasoma so proizvajalci dodajali novejše funkcije, ki jih bomo opisali v nadaljevanju.
Ena takšnih uporabnih funkcij je zmožnost merjenja kota, s pomočjo katerega lahko uporabnik izračuna ekvivalentno horizontalno razdaljo do opazovanega predmeta, ki je pomembna pri izračunu potrebne korekcije. Kmalu je to razdaljo s pomočjo ustrezne programske opreme lahko izračunal daljnogled sam, kar je prihranilo precej časa.
Obenem so proizvajalci predstavili razne načine merjenja, med katere štejemo rain/fog mode, scan mode, best target mode in last target mode – te bomo opisali v nadaljevanju. Najboljše naprave so bile opremljene z balističnim računalnikom – uporabnik je balistične podatke svojega streliva preko MicroSD kartice prenesel na daljnogled. Šele nekaj let nazaj je MicroSD kartico zamenjal Bluetooth, ki omogoča povezljivost s pametnim telefonom. Na daljnoglede, ki to omogočajo, lahko balistične podatke prenesemo kar s pomočjo aplikacije na pametnem telefonu, kar precej skrajša (in olajša) postopek. Vse omenjene funkcije so podrobneje predstavljene spodaj.
Funkcije, ki jih najdemo na LRF-daljnogledih
Scan Mode (kontinuirano merjenje)
Ko je govora o daljnogledih z daljinomerom, večkrat slišimo besedo ‘mode’ – gre za različne načine merjenja. Eden teh je Scan mode. Pri klasičnem merjenju razdalje uporabnik pritisne gumb na daljnogledu, na zaslonu pa se izpiše razdalja. Naprave, ki imajo Scan mode, bodo ob vključitvi le-tega (običajno s pridržanjem gumba za merjenje) kontinuirano prikazovale razdaljo na zaslonu, kar je še posebej koristno, ko spremljamo premikajočo se žival. Nekatere naprave lahko v eni sekundi podajo kar štiri meritve.
Best in Last Target mode
Ko govorimo o teh dveh načinih, je potrebno vedeti, kako meritev razdalje deluje – naprava ob kliku odda laser, ki je sestavljen iz več žarkov, proti opazovanemu predmetu. Če je vključen Best Target mode (nekateri proizvajalci uporabljajo drugačno poimenovanje), potem bo pri prikazu razdalje upoštevana razdalja, ki jo je naprava izračunala na podlagi poti večine žarkov laserja. Ta način je običajno nastavljen že v osnovi. Če vključimo Last Target mode, pa bo pri izpisu razdalje upoštevana pot žarka, ki je potoval najdlje, ne glede na to, koliko žarkov se je odbilo že prej. Ta način je izjemno uporaben v primeru, ko opazujemo žival, skrito za grmičevjem in vejami.
Rain (fog) mode – način za uporabo v megli ali dežju
Nekateri daljnogledi z daljinomerom so opremljeni s načinom Rain (fog) mode, ki pride prav v deževnem vremenu, ob megli ali sneženju. V teh vremenskih razmerah je bila uporaba LRF-naprav že od nekdaj otežena, saj se žarki odbijajo od delcev v zraku, kar privede do nenatančnih meritev. Z vključitvijo tega načina bo ta problem delno rešen, vendar je potrebno poudariti, da ob močnem nalivu in sneženju ter v gosti megli ne bomo mogli kljubovati moči narave.
Poleg naštetih načinov se na področju daljnogledov z laserskim daljinomerom uporablja še nekaj terminov, ki jih bomo opisali spodaj.
Linear distance measurement – izmera linearne razdalje
Prav vsi LRF-daljnogledi so opremljeni s to osnovno funkcijo, ki se velikokrat poimenuje kot LOS (line-of-sight) distance.
Equivalent horizontal range – ekvivalentna horizontalna razdalja
Nekoliko zmogljivejše naprave (v letu 2021 so to že skoraj vsi LRF-daljnogledi) so zmožni izračunati EHR – Ekvivalentno Horizontalno Razdaljo do opazovanega predmeta na podlagi izmerjenega kota. Na ravnem terenu nam ta funkcija ne koristi kaj prida, na hribovitem terenu pa je še kako uporabna, še posebej ko želimo ustreliti navzgor ali navzdol na nekoliko daljšo razdaljo. Veliko jo uporabljajo lovci, ki na lov radi zahajajo v gore, EHR je namreč ključen podatek za izračun korekcije, predvsem pri streljanju na daljše razdalje. Računalnik, vgrajen v LRF-daljnogled, izračuna to razdaljo s pomočjo linearne razdalje in opazovalnega kota. Pri cenejših daljnogledih, ki podajo zgolj linearno razdaljo in opazovalni kot, je EHR potrebno izračunati sam.
Balistični računalnik
Naprednejši daljnogledi z laserskim daljinomerom se ponašajo z balističnim računalnikom – uporabnik lahko vnese balistične podatke o svojem strelivu, računalnik pa po izmeri razdalje do opazovanega predmeta izračuna korekcijo. Običajna je ta sporočena v obliki klikov, potrebnih za vnos na kupoli za pomik po višini, ali pa kar v kotnih minutah oz. miliradianih. Včasih je uporabnik balistične podatke na daljnogled prenesel z microSD kartico, danes pa večina LRF-daljnogledov z balističnim računalnikom nudi možnost povezave s pametnim telefonom preko Bluetooth povezave. Uporabnik svoje balistične podatke vnese v aplikacijo na pametnem telefonu, nato pa jih na daljnogled prenese z enim samim klikom.
Atmosferski dejavniki
Določeni, dražji daljnogledi z laserskim daljinomerom pri balističnem izračunu upoštevajo atmosferske dejavnike, kot so temperatura zraka, zračni tlak, vlažnost in podobno. Ti dejavniki igrajo pri padcu izstrelka pomembno vlogo (npr. padec krogle je odvisen od gostote zraka). Nižja temperatura pomeni gostejši zrak, kar pomeni, da je padec krogle večji. Višji kot je zračni tlak, gostejši je zrak – krogla pada hitreje. Nižja vlažnost pripomore k gostejšemu zraku, kar vnovič pomeni, da bo krogla padala hitreje. Zaključimo lahko, da krogla pada hitreje na sušnih področjih z nizkimi temperaturami in visokim zračnim tlakom.
Razložimo še, zakaj so daljnogledi z laserskim daljinomerom, ki pri izpisu korekcije upoštevajo še atmosferske dejavnike, učinkovitejši od tistih, ki te funkcije nimajo. Predpostavimo, da ste se odpravili na lov v sušno pokrajino, ki leži 500 m nad morjem, s sabo pa vzeli laserski daljinomer, ki pri podaji korekcije upošteva tudi atmosferske dejavnike. Ko izmerite razdaljo do opazovane divjadi, daljinomer izračuna, da morate na kupoli za pomik po višini vašega strelnega daljnogleda vnesti 5 klikov. Naslednji teden se odpravite na drugo lokacijo, ki je na približno enaki nadmorski višini vendar v vlažnem okolju. Četudi je razdalja do opazovanega divjadi enaka, daljinomer izračuna korekcijo, ki znaša 3 klike na kupoli za pomik po višini vašega strelnega daljnogleda. Razlog za to so atmosferski dejavniki – v vlažnem okolju je zrak gostejši, na gostoto zraka pa vplivata tudi zračni tlak in temperatura. Zaključimo lahko, da so daljinomeri, ki pri izračunu korekcije upoštevajo še vpliv atmosferskih pogojev na padec krogle, natančnejši.
Klasifikacija laserja
Večina LRF-daljnogledov, zasnovanih za civilni trg, je opremljena z laserjem razreda 1, ki je varen za oči, kljub temu pa se je dobro izogniti očesnim kontaktom z njim. Laserski sistemi, ki jih najdemo na napravah, izdelanih za vojsko, se uvrščajo v višje razrede.
Področja uporabe
Laserski merilniki niso uporabni samo za vojaške namene. Uporabljajo se tudi nas sledečih področjih:
- Lov
- Športno streljanje
- Gozdarstvo
- Gradbeništvo
- Golf
- Lokostrelstvo, itd.
Na mnogo omenjenih področjih se v glavnem uporabljajo monokularji, vendar ne na področju lova – tu prednjačijo daljnogledi.
Laserski daljinomeri se največ uporabljajo pri lovu na dolge razdalje, ki se pogosto odvija v gorah, kjer so razdalje do opazovane divjadi večje. Daljša kot je razdalja, večji je padec krogle – če želimo izračunati padec krogle na določeni razdalji, je daljinomer nepogrešljiv pripomoček. Če streljamo pod kotom, je ključen podatek še ekvivalentna horizontalna razdalja.
Lov mora biti v skladu z etičnim kodeksom, kar pomeni, da ne streljamo divjadi na razdaljah, na katerih ne moremo biti 100-odstotno prepričani v svojo natančnost. Lahko se zgodi, da krogla žival le oplazi in ji povzroči neznosne bolečine. Zaradi tega je večina laserskih daljinomerov za civilni trg zasnovana tako, da ne podaja ekvivalentne horizontalne razdalje in korekcije, ko je razdalja do opazovanega predmeta večja od 1000 m (proizvajalci pri teh razdaljah ne morejo zagotoviti 100-odstotne natančnosti, zato se na ta način zaščitijo, obenem pa skušajo na ta način sporočiti, da lov na večje razdalje ni etičen).
Nekateri športni strelci pred začetkom tekmovanja z laserskim daljinomerom izmerijo razdaljo do tarč. Tovrstne naprave uporabljajo tudi taktični strelci.
Kaj izbrati? LRF-daljnogled ali klasični daljnogled in LRF-monokular?
Daljnogled spada med glavno lovsko opremo, saj si lahko lovec z njim natančno ogleda in identificira opazovano divjad. Ker je lov običajno fizično naporen, si lovci prizadevajo s sabo vzeti karseda lahko opremo oz. čim manj kosov opreme. LRF-daljnogled je bolj priljubljena izbira kot kombinacija klasičnega daljnogleda in LRF-monokularja, saj tako zmanjšamo maso, zasedemo manj prostora, funkcionalnost dveh naprav pa združimo v eno. Z eno napravo lahko opravimo dva lovska procesa, in sicer identifikacijo ter merjenje razdalje do opazovane divjadi. Uporaba daljnogleda je precej udobnejša v primerjavi z monokularjem, udobje pri uporabi slednjega pa še dodatno kazi ozek okular. Slika, vidna skozi monokular, je slabše kvalitete, precejšnja razlika pa je tudi pri opazovanju v mraku (snop svetlobe, ki skozi monokular pripotuje do očesa, je zelo ozek).
Vseeno pa moramo izpostaviti tudi prednosti, ki jih prinašata kombinacija klasičnega daljnogleda in LRF-monokularja – ker želimo biti v tem članku odkriti, se nam zdi prav, da jih izpostavimo. Prva prednost je cena. Kljub temu da moramo kupiti dve napravi, je skupna cena običajno nižja od cene daljnogleda z laserskim daljinomerom. Če primerjamo naprave istega cenovnega razreda, se klasični daljnogledi veliko bolje obnesejo v mraku kot daljnogledi z laserskim daljinomerom; laserska tehnologija je pri LRF-daljnogledih običajno vgrajena v eno izmed cevi, kjer je slika običajno nekoliko rumenkasta ali modrikasta (pri najkvalitetnejših daljnogledih tega ne opazimo). Načeloma nudijo klasični daljnogledi v primerjavi z LRF-daljnogledi istega cenovnega razreda ostrejše slike, bolj žive barve, širše vidno polje in manj optičnih napak.
Cenovni razredi
0–1000 €
Še nedolgo nazaj ni bilo mogoče kupiti daljnogleda z laserskim daljinomerom pod 1000 €, niti takšnega s kitajskim poreklom. Pred kratkim so nekateri proizvajalci, npr. Sightmark in Rudolph Optics, svojo ponudbo razširili s cenovno izjemno ugodnimi LRF-daljnogledi. Predvidevamo, da bo teh v prihodnje vse več, še posebej v ponudbi proizvajalcev, ki prodajajo pretežno kitajske proizvode. Sami smo lahko podrobneje testirali zgolj daljnogled Sightmark Solitude, vendar so lastnosti konkurenčnih naprav iste kategorije zelo podobne, zato bomo lastnosti daljnogleda Solitude aplicirali na ves cenovni razred.
Najboljši nakupi
Rudolph Optics 8×42 Stealth (Posodobljeno 2022)
Ta daljnogled je eden redkih z laserskim daljinomerom, ki ga lahko kupimo po ceni, nižji od 1000 €. Je težak, saj tehta več kot en kilogram, vendar daje občutek trdnosti in trpežnosti. Na voljo je v edinstveni peščeni barvi, zaradi česar izstopa. Za razliko od mnogih konkurentov v tem cenovnem razredu se ponaša z obročem za ostrenje, nima torej fiksnega fokusa. Optično se je izkazal za nadpovprečnega v tem cenovnem razredu. Z njim lahko merimo standardno linearno razdaljo, podaja pa tudi ekvi