Tokrat smo za vas opravili test dveh Pulsarjevih termovizijskih monukularjev vstopnega in srednjega razreda. Preizkusili in predvsem medsebojno primerjali smo modela Axion XM30F in Axion 2 XQ35.
Osnovni namen testa je bil ugotoviti, v kolikšni meri se dražji in po tehničnih karakteristikah boljši model XQ35 razlikuje od cenejšega modela XM30F. Na ta način želimo pomagati morebitnim kupcem pred odločitvijo, ali je vredno za dražji model seči nekoliko globlje v denarnico.
Tehnične karakteristike modelov
Oba modela se sicer uvrščata v Pulsarjevo serijo ročnih termovizijskih monokularjev Axion, vendar je Pulsar novejši in naprednejši model XQ35 uvrstil v drugo generacijo monokularjev (Axion 2), medtem ko za model XM30F še vedno uporablja prvotno poimenovanje Axion.
Skupne lastnosti
Glede na to, da smo primerjali napravi dveh različnih cenovnih razredov, je med njima pričakovano več tehničnih razlik, nekaj skupnih lastnosti pa vendarle imata.
Ohišje je pri obeh modelih je izredno kompaktno in narejeno iz magnezijevih zlitin.
Zajete in programsko obdelane informacije iz okolja senzor naprav procesira na zaslon, ki je v obeh modelih tipa AMOLED z ločljivostjo 640 x 400 slikovnih točk.
Obe napravi imata možnost zajema slike in video posnetkov z zvokom v ločljivosti 528 x 400 slikovnih točk.
Razlike
Modela se že na prvi pogled razlikujeta po zunanjih dimenzijah. XQ35 je opazno večji. Predvsem izstopa večji premer leče in s tem tudi obroč za ostrenje slike. K večjim dimenzijam pripomore tudi večja baterija.
Glavno razliko med napravama predstavljata termovizijska senzorja. V model XM30F je vgrajen toplotni senzor z ločljivostjo 320 x 240 točk, v modelu XQ35 pa toplotni senzor z ločljivostjo 384 x 288 točk. Senzor v modelu XQ35 tako zagotavlja približno 1.4x več slikovnih točk in s tem širše vidno polje.
Leča pri modelu XQ35 ima goriščno razdaljo 35 mm, zaslonko f1.0 in je narejena iz germanija, zagotavlja pa vrhunski zajem toplotnih razlik v okolici. Leča modela XM30F je prav tako narejena iz germanija, a ima goriščno razdaljo le 30 mm in počasnejšo zaslonko f1.2.
Modela se razlikujeta v razdalji med slikovnimi točkami na senzorju, ki pri modelu XQ35 znaša 17 mikronov (µm), pri modelu XM30F pa 12 µm.
Vrednost NETD, ki nam pove, kako majhne toplotne razlike v okolici lahko zazna senzor, je pri modelu XQ35 <40 mK, pri modelu XM30F pa <50 mK.
Model XQ35 napaja baterija tipa APS5, s kapaciteto 4900 mAh, model XM30F pa manjša baterija tipa APS3 s kapaciteto 3200 mAh.
Na podrobnost zajete slike termovizijskih naprav vplivajo goriščna razdalja leče, hitrost zaslonke f, razdalja med slikovnimi točkami na senzorju in vrednost NETD. Od omenjenih tehničnih lastnosti je model XQ35 v prednosti pri vseh, razen pri razdalji med slikovnimi točkami, kjer naj bi manjša razdalja med slikovnimi točkami modelu XM30F teoretično omogočala prikazovanje bolj ostre slike z več podrobnostmi.
Obe napravi imata še eno skupno lastnost, ki pa Pulsarju ni ravno v ponos. Kakovost video zapisa je precej slabša od kakovosti slike, ki jo vidimo skozi zaslon naprave. Kaj je vzrok temu, je težko pojasniti in le upamo lahko, da bo Pulsar to težavo odpravil v kateri izmed prihodnjih posodobitev programske opreme obeh naprav.
Opazili smo tudi, da se med kalibriranjem naprave zvok zaklopke zelo glasno prenese v zvočni zapis videoposnetka. Verjetno je to povezano s položajem mikrofona v napravi. Sicer zadeva ni kaj posebej moteča, le med pregledovanjem posnetkov nas je vedno znova presenetila glasnost klika, ki je sicer vsem uporabnikom termovizijskih naprav dobro poznan.
Za uporabnike teh dveh naprav to pomeni, da s prikazovanjem video posnetkov na telefonu ali preko aplikacije YouTube morebitnim kupcem ne bo prikazal resnične kakovosti zajetega materiala. Za potencialne kupce pa, da lahko ne glede na to, kaj si mislijo o kakovosti prikazanih video posnetkov, pričakujejo, da bo slika »v živo« opazno boljša. Kar pa je v redu, mar ne?
Tabela s tehničnimi podatki za oba modela:
| Tehnični podatki | Axion 2 XQ35 | Axion XM30F |
|---|---|---|
| Senzor | 384 x 288 pikslov 17 µm NETD <40 mK | 320 x 240 pikslov 12 µm NETD <50 mK |
| Leča | F35/1.0 | F30/1.2 |
| Povečava | 2–8 (x4 zoom) | 3–12 (x4 zoom) |
| Vidno polje | 18.6 m/100 m | 13.7 m/100 m |
| Razdalja detekcije | 1300 m | 1300 m |
| Zaslon | AMOLED 640 x 400 pikslov | AMOLED 640 x 400 pikslov |
| Napajanje | APS 5 Li-ion Battery Pack Čas delovanja 11 ur USB-C priključek | APS 3 Li-ion Battery Pack Čas delovanja 7 ur USBmicro priključek |
| Dimenzije | 152 x 50 x 74 mm 300 g | 144 x 40 x 69 mm 250 g |
| Video/foto snemanje | Resolucija: 528 x 400 pikslov Format: .mp4 / .jpg 16 GB notranjega spomina | Resolucija: 528 x 400 pikslov Format: .mp4 / .jpg 16 GB notranjega spomina Resolucija: 528 x 400 pikslov Format: .mp4 / .jpg 16 GB notranjega spomina |
Kako smo testirali
Termovizijski monokularji so odličen pripomoček za opazovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti ali v popolni temi, zato smo se na ta vidik uporabe osredotočili tudi v našem testu.
Napravi smo primerjali glede na:
- priročnost in kakovost izdelave
- kakovost slike v različnih vremenskih pogojih,
- širino vidnega polja in optične povečave,
- uporabnost za različne oblike lova,
- vzdržljivost baterije,
- razmerje med kakovostjo in ceno.
Primerjalni test je potekal v nižinskem lovišču, kjer največjo gostoto divjadi predstavljajo srnjad, poljski zajec in lisica; prisoten je tudi šakal, divji prašiči pa so prehodni.
Posledično smo daleč največ primerjalnih opazovanj naredili na srnjadi in poljskem zajcu. Zelo pogosto tudi na lisicah, občasno pa še na drugih vrstah živih bitij, ki so aktivne ponoči.
Glede na jesenko-zimski čas smo večinoma testirali v vlažnem, občasno meglenem okolju, krajše obdobje smo imeli na voljo tudi pravo zimsko vreme, kjer so temperature okolja padle pod –5 °C in je bil kontrast med hladno okolico in toplimi telesi živih organizmov resnično dober.
Testiranje termovizijskih naprav v slabih vremenskih pogojih je pomembno, saj so za razliko od digitalnih nočnih naprav v megli in vlažnem ozračju še vedno zelo uporabne. Kakovost slike in doseg detekcije se sicer tudi pri termovizijskih napravah v megli zmanjša; za koliko, pa je odvisno od tehničnih zmožnosti in kakovosti izdelave.
Ves čas testiranja smo imeli pri sebi obe napravi in trudili smo se, da smo si različne situacije na terenu ogledali hkrati oziroma eno za drugo. Na ta način smo želeli zagotoviti resnično enakovredne pogoje, saj smo že omenili, da vremenski pogoji, predvsem vlažnost v ozračju, močno vplivajo na kakovost zajete slike termovizijskih naprav. Kot lovci dobro vemo, da nam lahko megla v zelo kratkem času povsem spremeni možnost opazovanja – primerjava termovizijskih naprav v različnih vremenskih pogojih nikoli ne poda realnih rezultatov glede kakovosti naprav.
Priročnost in kakovost izdelave
Pulsar se je v seriji Axion resnično izkazal s kakovostjo izdelave in uporabo materialov. Magnezijeve zlitine napravam že na otip dajejo občutek kakovosti, robustnosti in zanesljivosti.
Odpornost na zunanje vplive je v standardu IPX-7, kar pomeni, da bi naj napravi brez posledic v vodi vzdržali 30 minut, potopljeni na 1 m globine. Ne glede na zagotovila proizvajalca smo se testiranju tega tehničnega podatka odrekli in bomo Pulsarju verjeli na besedo.
Oba primerjana modela sta izredno kompaktna in ju z lahkoto pospravimo v žep lovske jakne. Ko smo uporabljali model XM30F, je v žepu ostalo dovolj prostora še za zimske rokavice. Ob vseh ostalih pripomočkih, ki jih običajno nosimo s seboj na lov, tega majhnega in kompaktnega monokularja sploh ne bomo opazili. To se nam je med testiranjem nekajkrat dobesedno zgodilo.
Skupaj z zimskimi rokavicami je iz žepa poletel tudi monukolar in le sreči smo se lahko zahvalili, da se je ujel za obesek, na katerem smo ga sicer med testiranjem nosili okoli vratu. Občutka, ko po zraku poleti elektronska naprava te vrste, si verjetno nihče ne želi predstavljati.
Tudi večji model XQ35 je v primerjavi s primerljivo zmogljivimi napravami konkurenčnih proizvajalcev izredno kompakten, vendar je v tem segmentu nesporni zmagovalec XM30F.
Kakovost slike v različnih vremenskih pogojih
Rezultati testiranja v tem segmentu so nedvoumno in z veliko prednostjo na strani modela XQ35. Več kot očitno je bilo, da gre za primerjavo Pulsarjevega vstopnega modela (XM30F) z modelom višjega kakovostnega razreda.
Model XQ35 se je v vseh vremenskih pogojih izkazal bolje.
Zajeta slika je bila jasnejša in ostrejša. Ne glede na enak tovarniško deklariran doseg detekcije je bilo prepoznavanje objektov lažje in mogoče na bistveno daljših razdaljah.
Kakovost slike v nočnem času
Še posebej velika razlika je bila v kakovosti in ostrini slike ozadja in okolice. V nočnem času nam podrobna slika ozadja in okolice olajša orientacijo in določanje smeri cilja v primerjavi z lokacijo strelca. Bolj zanesljivo tudi preverimo, ali ozadje omogoča varno zaustavitev krogle in ali so med ciljem in strelcem morda kakšne ovire.
Model XM30F ne prikazuje dovolj podrobnosti okolice, da bi lahko z gotovostjo trdili, da med strelcem in ciljem ni ovir. Pri modelu XQ35 pa smo slednje dovolj zanesljivo opazili skoraj v vseh pogojih, razen v gosti megli in vlagi.
Kakovost slike v slabših vremenskih pogojih
V slabih vremenskih pogojih, megli in ozračju z visokim odstotkom vlage, je model XQ35 še bolj izrazito prekašal cenejši model XM30F. Predvsem na nekoliko večjih razdaljah je v meglenih pogojih model XM30F sicer še nekako zaznal toplotni objekt v megli, a je bil le-ta navadno prikazan zgolj v obliki packe oziroma oblačka, ki ni omogočal identifikacije. Med tem je model XQ35 na enakih razdaljah jasno “rezal” skozi meglo in objekte prikazoval dovolj ostro.
Kakovostnejšo sliko pri modelu XQ35 gre zagotovo pripisati tehničnim lastnostim obeh naprav. Pri tem ima veliko vlogo hitra f1.0 leča pri modelu XQ35. Velja namreč, da se ob počasnejši leči tudi ostali parametri, pomembni za kakovost končne slike, slabšajo. Počasnejša leča v modelu XM30F pripomore h končni vrednosti NETD <60 mK (<50 mK x 1,2). V primerjavi z modelom XQ35, kjer NETD <40 mK zaradi hitre f1.0 ostane nespremenjen, vidimo, da je sposobnost zaznavanja toplotnih razlik med napravama precej bolj v korist dražjega modela.
Tristopenjska ojačitev signala
V slabih vremenskih pogojih se kot zelo uporabna izkaže uporabnost funkcije tristopenjske ojačitve signala. Funkcijo lahko nastavimo na tri različne stopnje, pri čemer je prva stopnja vključena ob vklopu in namenjena ugodnim vremenskim razmeram.
Uporabo druge in tretje stopnje ojačitve signala priporočamo ob megli in visoki vlagi v ozračju. Rezultat je najbolje opazen, če najprej okolico opazujemo pri najnižji nastavitvi, nato pa stopnjo ojačitve signala višamo. Nastavitev, ki v megli deluje odlično, nam bo v dobrih vremenskih pogojih sliko sicer nekoliko poslabšala, zato priporočamo, da ob začetku uporabe naprav preverite, katera nastavitev vam v danih pogojih najbolj ustreza.
Kakovost slike v termovizijskem monokularju je odvisna tudi od kakovosti zaslona, na katerega naprava podaja sliko. Obe napravi na našem testu uporabljata enak zaslon, zato tu ni mogoče iskati razlik. Težko pa bi trdili, da so AMOLED zasloni resolucije 640 x 400 točk kakšen kvalitativni presežek na tržišču termovizijskih monokularjev, saj konkurenca ponuja zaslone višjih resolucij že v svojih vstopnih modelih. Resnici na ljubo pa so ti večinoma tipa OLED.
Dvoma o tem, katera naprava prikazuje bolj kakovostno sliko, na našem testu ni bilo. Prav v vseh pogojih je bil model XQ35 bistveno boljši, še posebej pa je bila razlika očitna v slabih vremenskih pogojih. Priporo