V letošnjem oktobru, ki je med drugim postregel s kar precej meglenimi jutri, smo na našem testu preizkusili in predvsem medsebojno primerjali dva Pulsarjeva termovizijska monokularja, Axion 2 XQ35 LRF in Axion 2 XG35 LRF.
Osnovni namen testa je bil ugotoviti, v kolikšni meri se dražji in po tehničnih karakteristikah boljši model XG35 LRF razlikuje od cenejšega modela XQ35LRF. Na ta način želimo pomagati morebitnim kupcem pred odločitvijo, ali je za dražji model vredno seči nekoliko globje v denarnico.
Tehnične karakteristike modelov
Oba modela se uvrščata v Pulsarjevo serijo ročnih termovizijskih monokularjev Axion 2.
Ohišje je pri obeh modelih popolnoma enakih dimenzij, izredno kompaktno in narejeno iz magnezijevih zlitin. Modul z laserskim daljinomerom sicer nekaj doda k širini in masi naprav, a še vedno se z lahkoto pospravita v žep lovske jakne ali brezrokavnika.
Leča obeh naprav, ki ima goriščno razdaljo 35 mm, zaslonko f1.0 in je narejena iz germanija, zagotavlja vrhunski zajem toplotnih razlik v okolici.
Vrednost NETD, ki nam pove, kako majhne toplotne razlike v okolici lahko zazna senzor, je pri obeh napravah <40 mK.
Napravi napaja enaka baterija tipa ASP5, enaka je tudi programska oprema.
Razlike med termovizijskima monokularjema Pulsar Axion 2
Termovizijski senzor
Glavno razliko med napravama predstavlja termovizijski senzor z ločljivostjo 640×480 slikovnih točk pri modelu XG35, ki v primerjavi s senzorjem ločljivosti 384×288 slikovnih točk modela XQ35 zagotavlja skoraj 3-krat več slikovnih točk in s tem bistveno širše vidno polje.
Različna je tudi razdalja med slikovnimi točkami, ki pri modelu XQ znaša 17 mikronov (µm), pri modelu XG pa 12 µm.
Zaslon
Zajete in programsko obdelane informacije iz okolja senzor naprav procesira na zaslon. Pri tem je zelo pomembna velikost in kakovost zaslona. Model XG35 je tukaj v veliki prednosti pred cenejšim modelom XQ35. Prvi nam namreč sliko prikazuje na zaslonu tipa AMOLED HD 1024×768, ki v primerjavi z zaslonom tipa AMOLED 640×400 v modelu XQ35 deluje, kot da smo v kinodvorani.
Na podrobnost zajete slike termovizijskih naprav vpliva goriščna razdalja leče, razdalja med slikovnimi točkami na senzorju in vrednost NETD. Kot smo že ugotovili, sta goriščna razdalja in NETD pri napravah enaka. Manjša razdalja med slikovnimi točkami naj bi modelu XG35 teoretično omogočala prikazovanje bolj ostre slike z več podrobnostmi.
Zajem slike in video posnetkov
Obe napravi imata možnost zajema slike in video posnetkov z zvokom.
Pri modelu XQ35 je resolucija posnetka 528×400 slikovnih točk, pri modelu XG35 pa je resolucija posnetka 1024×768 slikovnih točk. Ta razlika se več ali manj pozna le pri pregledovanju posnetkov na večjem, računalniškem zaslonu. Kadar posnetke predvajamo na mobilnem telefonu, se razlika v resoluciji samega video zapisa ne pozna.
Ne glede na razlike v resoluciji zajema videoposnetkov imata obe napravi skupno lastnost, ki pa Pulsarju ni ravno v ponos. Kakovost video zapisa je precej slabša od kakovosti slike, ki jo vidimo skozi zaslon naprave. Vzrok je težko pojasniti in le upamo lahko, da bo Pulsar to težavo odpravil v kateri izmed prihodnjih posodobitev programske opreme obeh naprav.
Za uporabnike teh dveh naprav to pomeni, da s prikazovanjem video posnetkov na telefonu ali preko aplikacije YouTube morebitnim kupcem ne bo prikazal resnične kakovosti zajetega materiala. Za potencialne kupce pa, da bo slika »v živo« opazno boljša, ne glede na to, kaj si mislijo o kakovosti prikazanih video posnetkov. Kar pa je v redu, mar ne?
Tabela s tehničnimi podatki za oba modela:
| Tehnični podatki | Axion 2 XQ35LRF | Axion 2 XG35LRF |
|---|---|---|
| Senzor | 384×288 pikslov 17 µm NETD <40 mK | 640×480 pikslov 12 µm NETD <40 mK |
| Leča | F35/1.0 | F35/1.0 |
| Povečava | 2–8 (x4 zoom) | 2.5–20 (x8 zoom) |
| Vidno polje | 18.6 m/100 m | 21.7 m/100 m |
| Razdalja detekcije | 1300 m | 1750 m |
| Zaslon | AMOLED 640×400 pikslov | AMOLED HD 1024×768 pikslov |
| Napajanje | APS 5 Li-ion Battery Pack Čas delovanja 11 ur USB-C priključek | APS 5 Li-ion Battery Pack Čas delovanja 7 ur USB-C priključek |
| Dimenzije | 152x74x75 mm 350 g | 152x74x75 mm 350 g |
| Video/foto | Resolucija: 528×400 pikslov Format: mp4 / .jpg 16 GB notranjega spomina | Resolucija: 1024×768 pikslov Format: mp4 / .jpg 16 GB notranjega spomina |
Kako smo testirali
Termovizijski monokularji so odličen pripomoček za opazovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti ali v popolni temi. Uporabni so tudi med zalazom v gozdu, kjer z njihovo pomočjo bistveno prej kot s prostim očesom opazimo divjad in se nato odločimo, s katere strani in kako jo bomo poskušali zalesti. Ker pa je njihov osnovni namen vseeno opazovanje ponoči, smo se na ta vidik uporabe osredotočili tudi v našem testu.
Napravi smo želeli primerjati glede na:
- priročnost in kakovost izdelave,
- kakovost slike v različnih vremenskih pogojih,
- delovanje laserskega daljinomera,
- uporabnost za različne oblike lova,
- vzdržljivost baterije,
- razmerje med kakovostjo in ceno.
Kako je potekalo testiranje
Primerjalni test je potekal v nižinskem lovišču, kjer največjo gostoto divjadi predstavljajo srnjad, poljski zajec in lisica, prisoten je tudi šakal, divji prašiči pa so prehodni.
Posledično smo daleč največ primerjalnih opazovanj naredili na srnjadi in poljskem zajcu. Zelo pogosto tudi na lisicah, občasno pa še na drugih vrstah živih bitij, ki so aktivne ponoči.
Glede na jesenski čas nismo imeli težav z izbiro različnih vremenskih pogojev. Testirali smo tako v suhem, relativno vlažnem, kot tudi močno meglenem okolju.
Testiranje termovizijskih naprav v megli je pomembno, saj so za razliko od digitalnih nočnih naprav v megli še vedno zelo uporabne. Kakovost slike in doseg detekcije se sicer tudi pri termovizijskih napravah v megli zmanjša. To, v kolikšni meri se zmanjša, je odvisno od tehničnih zmožnosti in kakovosti izdelave.
Ves čas testiranja smo imeli pri sebi obe napravi in ves posnet material je zajet s hkratnim snemanjem, oziroma v nekaj primerih s snemanjem istega objekta v razmaku manj kot ene minute. Na ta način smo želeli zagotoviti resnično enakovredne pogoje, saj smo že omenili, da vremenski pogoji, predvsem vlažnost v ozračju, močno vplivajo na kakovost zajete slike termovizijskih naprav.
Kot lovci dobro vemo, da nam lahko predvsem megla v zelo kratkem času povsem spremeni možnost opazovanja in primerjava termovizijskih naprav v različnih vremenskih pogojih nikoli ne poda realnih rezultatov glede kakovosti naprav.
Priročnost in kakovost izdelave
Ne glede na razliko v ceni je Pulsar pri obeh modelih uporabil enake materiale in trdimo lahko, da tudi enako kakovost izdelave. Napravi že na otip dajeta občutek kakovosti, robustnosti in zanesljivosti.
Ker smo pred tem uporabljali izdelek konkurenčnega proizvajalca, ki je narejen iz plastičnih materialov, je bil občutek kakovostne izdelave še toliko boljši. Potrebovali smo kar nekaj prilagajanja, da smo se navadili, kako odločno je potrebno pritisniti na tipke, da se le te odzovejo.
Odpornost na zunanje vplive je v skladu s standardom IPX-7.
Oprema, ki jo dobimo v paketu, je enaka pri obeh modelih. Ker sta tudi enakih zunanjih dimenzij, smo v tem delu testa enostavno razglasili neodločen rezultat.
Kakovost slike v različnih vremenskih pogojih
Ocenjujemo, da bodo rezultati tega dela testa za končnega uporabnika najpomembnejši in bodo odločilno pripomogli pri izbiri pred nakupom.
Oba modela sta se na testu izkazala z zajemom kakovostne slike in z lahkoto lahko trdimo, da sta za povprečnega lovca več kot zadovoljiva. Seveda pa je med njima zaradi tehničnih značilnosti prihajalo tudi do razlik.
Kakovost slike v dobrih vremenskih pogojih
Pričakovano se je model XG35 v dobrih vremenskih pogojih izkazal bolje.
Zajeta slika je bila jasnejša in predvsem na robovih opazovanih objektov ostrejša. S tem je bilo prepoznavanje objektov lažje in mogoče na daljših razdaljah. Prav tako je bila podrobnejša in bolj ostra slika ozadja in okolice.
Kakovost slike ponoči
V nočnem času nam podrobna slika ozadja in okolice olajša orientacijo in določanje smeri cilja v primerjavi z lokacijo strelca.
Bolj zanesljivo tudi preverimo, ali ozadje omogoča varno zaustavitev krogle in ali so med ciljem in strelcem morda kakšne ovire. Lažje je tudi določanje razdalje do cilja na podlagi poznanih orientirjev v prostoru, ker pa sta preizkušana modela opremljena z integriranim laserskim daljinomerom, smo ta izziv nočnega lova lahko tokrat povsem odmislili.
Glede na velikost senzorja in zaslona je pričakovano boljše tudi vidno polje pri modelu XG35. Pregledovanje terena je tako hitrejše in udobnejše, z manj premikanja naprave.
Zaslon modela XG35 podaja sliko, ki je nekako mehkejša, prijetnejša in prijaznejša za uporabnikove oči. Težko bi rekli, da je bil občutek izgube nočnega vida pri daljši uporabi obeh naprav kaj drugačen, zagotovo pa je majhnost zaslona pri modelu XQ35 zahtevala večje napenjanje oči in iskanje detajlov kot pri velikem zaslonu pri modelu XG35. Slednji dejansko pričara občutek, kot da sliko opazujete na filmskem platnu v kinu.
Opazili smo tudi, da celoten zaslon pri modelu XQ35 sliko oddaja obarvano v rumenkast odtenek, kar pri modelu XG35 ni bilo opaziti. Pri slednjem je barva slike ves čas naravna, v skladu z izbranim barvnim vzorcem prikazovanja toplotnega izvora.
Ne glede na razlike in boljšo kvaliteto zaslona pri modelu XG35 pa je potrebno zapisati naslednje:
Pri obeh modelih naprav je zaslon prevlečen z nekakšno zaveso, sestavljeno iz drobnih belih pik. To je še posebej moteče pri uporabi načina “white hot”, kjer je večina zaslona navadno temnejše barve in je učinek zavese iz belih pik še bolj poudarjen.
Dejansko je v celotnem primerjalnem testu to edina resnična slaba stran obeh naprav. Verjamemo pa, da bo moral Pulsar to pomanjkljivost odpraviti, saj zaslon s takšnim motečim “dodatkom” nikakor ne pritiče napravi tega cenovnega razreda, še manj pa renomeju proizvajalca, kot je Pulsar.
V dobrih vremenskih pogojih torej model XG35 vsekakor prekaša model XQ35.
Kakovost slike v megli
Presenetljivo in nepričakovano pa je model XQ35 v megli izrazito prekašal dražjega konkurenta. Predvsem na nekoliko večjih razdaljah je v meglenih pogojih model XQ35 omogočal tako zaznavanje kot identifikacijo ciljev na opazno večjih razdaljah.
Predvsem identifikacija cilja je bila opazno boljša. Če je model XG35 še nekako zaznal toplotni objekt v megli, pa je bil le-ta navadno prikazan zgolj v obliki packe oziroma oblačka, ki ni omogočal identifikacije. Po drugi strani je model XQ35 presenetljivo jasno “rezal” skozi meglo in, seveda na podobni razdalji kot model XG35, objekte prikazoval bolj ostro, kar je še omogočalo identifikacijo.
Ob dejstvu, da je NETD pri obeh modelih enak, predvidevamo, da so takšni rezultati posledica bolj izpopolnjenih algoritmov na starejšem senzorju v modelu XQ35 in 17-µm razdalji med slikovnimi točkami. Morda ni naključje, da tudi Pulsar Helion 2 XP50 Pro, trenutno najboljši Pulsarjev termovizijski monokular za opazovanje skozi megleno ozračje, uporablja tehnologijo 17 µm, res pa je, da s senzorjem, ki ima NETD <25 mK.
Funkcija tristopenjske ojačitve signala
Ob tem bi želeli opozoriti na uporabnost funkcije tristopenjske ojačitve signala v meglenih pogojih. Dejansko je to bilo edino obdobje, ko smo imeli funkcijo nastavljeno na najvišjo vrednost. Rezultat je najbolje opazen, če najprej okolico opazujemo pri najnižji nastavitvi, nato pa stopnjo ojačitve signala višamo. Nastavitev, ki v megli deluje odlično, nam bo v dobrih vremenskih pogojih sliko sicer nekoliko poslabšala, zato priporočamo, da ob začetku uporabe naprav preverite, katera nastavitev vam v danih pogojih najbolj ustreza.
Ne glede na boljše rezultate v meglenem ozračju smo v tej kategoriji prišli do odločitve, da je zmagovalec model XG35, ki v večini primerov prekaša model XQ35. Zagotovo pa morajo na podatek o kakovosti slike v meglenih pogojih biti pozorni tisti lovci, ki več časa preživijo na območjih s pogosto meglo.
Delovanje laserskega daljinomera
Obe napravi uporabljata popolnoma enak modul laserskega daljinomera, zato je primerjava v tem pogledu brezpredmetna. Rezultat je izenačen.
Pri obeh napravah je po našem mnenju laserski daljinomer v megli in vlažnem ozračju deloval dokaj nezanesljivo. V megli je na obeh napravah prikazoval izmerjeno razdaljo okoli 10 m ali pa ni zmogel izmeriti razdalje.
Pri lovu ponoči je merjenje razdalje eden izmed varnostnih faktorjev, še posebej v meglenih razmerah, ko termovizijske naprave prikazujejo sliko z zelo malo podrobnostmi okolice in ozadja cilja. Nezanesljivo delovanje laserskega daljinomera v takšnih razmerah je precejšnje razočaranje.
Uporabnost za različne oblike lova
Napravi smo preizkusili na:
- krmišču za divje prašiče,
- lovu s preže na odprtem polju in
- med dnevnim zalazom po gozdu.
Krmišče
Najmanjše razlike so bile pri uporabi na krmišču. Tam je smer krmišča in najpogostejša smer prihoda divjadi znana vnaprej, zato širina vidnega polja ni tako pomembna. Prav tako je manjša razdalja med opazovalcem in ciljem, kar zmanjša razlike med končnim rezultatom delovanja obeh naprav.
Lov s preže
Pri lovu s preže je bila razlika med napravama že večja v korist modela XG35. Večji zaslon in boljša slika v večini vremenskih pogojev, razen v megli, enostavno omogočata bolj prijetno izkušnjo. Večje vidno polje pa prav tako odigra svojo vlogo, ko se nam divjad približa v neposredno bližino preže.
Dnevni zalaz
Največja razlika med napravama se je pokazala pri uporabi med zalazom. Posebnost takšnega načina lova je nenehno spreminjanje položaja. S tem se pojavlja potreba po pogostejšem opazovanju okolice, kar je s širšim vidnim poljem pri modelu XG35 lažje in hitrejše.
Pri uporabi termovizijskih naprav podnevi je potrebno razumeti, da bo kakovost slike precej drugačna kot ponoči. Sončni žarki namreč segrevajo različne predmete v okolici, kar napravi oteži prikazovanje ostrega kontrasta med hladno okolico in bistveno toplejšim telesom živih organizmov.
Hkrati dobimo občutek, da je gozd naenkrat poln toplotnih odsevov, ki pa se v večini primerov izkažejo kot segreta skala, štor ali kaj podobnega. Tukaj se ponovno pokaže kakovost tako strojne kot programske opreme termovizijskih naprav. Kljub toplotnemu odsevu, ki ga različni predmeti v gozdu oddajajo, se običajno uporabnik z nekaj vaje in pridobljenimi izkušnjami hitro nauči razlikovati toplotni signal živega bitja od ostalih opazovanih predmetov.
Le kakovost termovizijske naprave mora to omogočati. In trdimo lahko, da sta obe napravi, ki smo ju primerjali, več kot zadovoljive kakovosti, tudi za uporabo med zalazom v gozdu podnevi.
Ob primerjavi med različnimi oblikami lova lahko z gotovostjo trdimo, da je zmagovalec model XG35, ki se je izkazal s svojo uporabno raznovrstnostjo.
Vzdržljivost baterije
Glede na to, da obe napravi uporabljata enak tip baterije (APS5), je bil test dober pokazatelj, kako »požrešni« sta napravi glede električne energije.
Izkazalo se je, da je to eden izmed redkih elementov, kjer je cenejši model XQ35 močno prekašal dražji model XG35. Očitno je večji toplotni senzor pri modelu XG35 tudi bistveno večji porabnik energije. V preteklosti smo to dejstvo sicer že izmerili v »laboratorijskem« testu, ki je pokazal, da baterija v modelu XQ35 zdrži 11 ur, v modelu XG35 pa 6,5 ure nepretrgane uporabe.
Pogoji preskusa življenjske dobe baterije
Na tokratnem testu smo simulirali bolj realno uporabo obeh naprav. Temperatura okolja je bila v povprečju okoli 5 °C. Poleg opazovanja smo pogosto uporabljali funkcijo snemanja in občasno povezovanja s pametnim telefonom. Ob prihodu v lovišče smo prižgali obe napravi in jih ves čas pustili prižgane, brez uporabe funkcije mirovanja (stand by).
Rezultati
Izkazalo se je, da lahko model XQ35 brez vmesnega polnjenja uporabljamo na vsaj dveh izhodih v lovišče, ki so običajno trajali okoli štiri ure. Baterija modela XG35 je bila po prvem izhodu toliko izpraznjena, da si v drugo nismo upali tvegati, brez da bi baterijo prej napolnili oziroma imeli pri sebi rezervno baterijo.
Med posameznimi izhodi v lovišče smo brez predhodnega polnjenja napravi uporabljali na krajših, približno polurnih obhodih ali večernih sprehodih s psom. V tem pogledu je model XQ35 nesporni zmagovalec. Ob običajni uporabi na lovu si upamo trditi, da rezervne baterije pri tem modelu ne potrebujemo.
Zelo verjetno se bo uporabnik hitro navadil, koliko napolnjena mora biti baterija, da bo še zdržala čas, ki ga običajno preživite na lovu. Nasprotno pa ob nakupu modela XG35 toplo priporočamo nakup dodatne rezervne baterije, ki vam bo zagotavljala, da pri daljšem lovu in morebitnih zelo nizkih temperaturah ne ostanete brez napajanja.
Razmerje glede na kakovost in ceno
Vsa testiranja in primerjave, ki smo jih predstavili, se morajo sedaj izkristalizirati v tem, za kupca ključnem vprašanju – je model XG35 vreden dodatnega denarja?
Nedvoumno sta obe napravi zelo kakovostni.
Pri obeh je nekaj prostora za izboljšanje, a potem bi Pulsar že posegel v višji cenovni razred svojih naprav, kot sta seriji Helion in Merger.
Model XG35 ima določene prednosti, ki ga postavlja nad model XQ35. A to je razumljivo, saj je tudi dražji.
Ali razlika v kakovosti odtehta razliko v ceni?
Če si kupec lahko oziroma si je pripravljen to razliko privoščiti, potem je odgovor seveda. Dovolj pove že dejstvo, da smo, kadar je bil naš namen izključno lov in ne testiranje obeh naprav, s seboj v lovišče vzeli model XG35.
Če uporabnik izbere model XQ35, bo v nočnih razmerah ravno tako opazil bistveno več živih bitij kot z digitalnimi nočnimi napravami ali celo s klasičnimi daljnogledi. Kdor do sedaj ni uporabljal termovizije, se mu bo odprl popolnoma nov pogled na nočno dogajanje v lovišču.
Naenkrat bo ugotovil, da morda stalež divjadi ni tako slab, kot je mislil do sedaj, le navade divjadi so se spremenile. Opazoval bo druge uporabnike prostora, ki se ravno tako pojavljajo v lovišču ponoči, kar je še posebej v pomoč lovskim čuvajem.
Ne nazadnje bo z bistveno boljšimi možnostmi detekcije živih bitij okoli lovca bolj varen tudi vsak strel, za katerega se bo lovec premišljeno odločil.
