Veliki test termovizijskih nastavkov: ThermTec, Nocpix, HIKMICRO, Pulsar, Pixfra in Guide

Uvod

V zadnjih letih so termovizijski nastavki postali ena najzanimivejših skupin nočne lovske optike. Razlog za to je preprost, lovcu omogočajo, da svoj obstoječi dnevni strelni daljnogled, ki ga dobro pozna in mu zaupa, z dodatkom termovizijskega nastavka spremeni v učinkovito nočno namerilno napravo.

Dober termovizijski nastavek mora zato opraviti dve nalogi hkrati. Ponujati mora dovolj kakovostno termovizijsko sliko za natančno prepoznavanje divjadi in okolice, hkrati pa mora na strelnem daljnogledu delovati zanesljivo, ponovljivo in brez nepotrebnih zapletov.

Tokrat smo se odločili za nekoliko drugačen test. Namesto preizkusa ene same naprave smo v lovišču in na strelišču primerjali šest zmogljivih termovizijskih nastavkov, ki na papirju sodijo v zelo podoben kakovostni razred.

Vsi uporabljajo lečo z goriščno razdaljo 50 mm in senzor višje ločljivosti, zato jih bo marsikateri kupec ob izbiri novega nastavka povsem upravičeno primerjal med seboj. Na testu so bili HIKMICRO Thunder 3.0 TQ50C, ThermTec HUNT 650 Pro, Guide TB650 2.0, Nocpix MATE H50R, Pixfra Taurus T650 in Pulsar Krypton 2 XG50.

Že osnovni tehnični podatki pokažejo, da gre za naprave, pri katerih razlike niso očitne same po sebi. Ločljivost in občutljivost senzorja, razdalja med toplotnimi točkami, ločljivost zaslona in goriščna razdalja leče so pri večini modelov zelo primerljivi.

Kupec se tako težko odloči, saj vsak proizvajalec tudi trdi, da je ravno njegov izdelek najboljši med konkurenco. Prav zaradi tega so rezultati praktičnega testa v lovišču, kjer primerjamo vse naprave hkrati v enakih vremenskih pogojih, še toliko bolj relevantni.

Pri termovizijskem nastavku namreč ni dovolj, da naprava producira lepo sliko, ima zanesljivo in vzdržljivo baterijo ter dober uporabniški vmesnik, kar običajno zadostuje pri opazovalnih termovizijskih napravah.

Pomembno je tudi, kako se naprava obnese na strelnem daljnogledu, kolikšen del zaslona je viden pri uporabnih povečavah, kako zanesljiva je montaža in ali se po snemanju ter ponovnem nameščanju ohrani ista točka zadetka.

Test smo zato razdelili na dva dela. Prvi del je potekal v lovišču, kjer smo naprave uporabljali pri opazovanju divjadi in okolice v realnih lovskih razmerah. Pri tem nas ni zanimala samo sposobnost zaznave toplega telesa, saj to danes zmore praktično vsak termovizijski nastavek tega razreda.

Veliko bolj nas je zanimalo, kako dobro posamezna naprava prikaže podrobnosti na divjadi, kako natančno izriše okolico, kako se obnese v vlagi, megli ali dežju ter koliko utruja oči uporabnika pri daljšem opazovanju. Drugi del testa je potekal na strelišču, kjer smo preverjali enostavnost pristreljevanja naprav (zeroing) ter ponovljivost zadetkov po večkratnem snemanju in ponovnem nameščanju nastavka.

Pri takšni primerjavi je pomembno poudariti, da namen testa ni bil dokazovati, katera naprava je dobra in katera slaba. V tem cenovnem in tehničnem razredu slabih naprav praktično ni več. Razlike se pokažejo v podrobnostih, ki pa jih je mogoče opaziti le ob neposredni medsebojni primerjavi.

Nekateri nastavki izstopajo s kakovostjo slike, drugi z ergonomijo, tretji z vzdržljivo ali pa poceni in dostopno baterijo, četrti z razmerjem med ceno in tem, kar uporabnik za ta denar dejansko dobi. Prav zato bomo v nadaljevanju poskušali posamezne modele primerjati pošteno in praktično, z vidika lovca, ki mora pred nakupom vedeti ne samo, kaj piše v tehnični tabeli, ampak predvsem, kako se naprava obnaša v resnični uporabi ter katere so njene prednosti ter slabosti v primerjavi s konkurenco.

Osnovne tehnične značilnosti testiranih modelov

V primerjalni test smo torej vključili šest termovizijskih nastavkov, ki po svojih osnovnih tehničnih značilnostih spadajo v isti oziroma zelo podoben kakovostni razred. Osnovni tehnični podatki so navedeni v razpredelnici.

Model	HIKMICRO Thunder 3.0 TQ50C	ThermTec HUNT 650 Pro	Guide TB650 2.0 (ni več v proizvodnji)	Nocpix MATE H50R	Pixfra Taurus T650	Pulsar Krypton 2 XG50 / FXG50
Ločljivost senzorja	640×512	640×512	640×512	640×512	640×512	640×480
Velikost toplotne točke	12 µm	12 µm	12 µm	12 µm	12 µm	12 µm
NETD	<15 mK	≤15 mK	≤18 mK	≤15 mK	≤18 mK	NETD senzorja ≤40 mK; sistemski NETD ≤20 mK
Frekvenca	50 Hz	50 Hz	50 Hz	60 Hz	50 Hz	50 Hz
Goriščna razdalja leče	50 mm F1.0	50 mm F1.0	50 mm F1.0	50 mm F1.0	50 mm F1.0	50 mm F1.0
Vidno polje na 100m	8.8°×6.6° 15.4×12.3m	8.8°×7.0° 15,3m	8.8°×6.6° 15×11m	8.6°×6.6° 15×11.5 m	8.7°×7.0° 15.4×12.3 m	8.8°×6.6° 15.4×11.5 m
Doseg zaznave	2600 m	2600 m	2600 m	2600 m	2600 m	2300 m
Zaslon	OLED, 1920×1080	AMOLED, 1920×1080	AMOLED, 1920×1080	AMOLED, 1920×1080	OLED, 1920×1080	AMOLED HD, 1920×1080
Baterija	namenska baterija, ≥ 6 h	namenska baterija, ≥ 6 h	1×18650, ≥ 5 h	1×18650, ≥ 4 h	1×18650, ≥ 6 h	IPS7 Li-ion, do 11 h
Masa/ dimenzije mm	500g; 149×76×74.6	399g; 124×70×77	480g; 144×86×79	467g 120×92×76 mm	535g; 140×102×73 mm	450g brez baterije, 580g z IPS7; 131×78×84 mm
Zaščita / temp. območje	IP67; −30 do +55 °C	IP67; −20 do +50 °C	IP68; −20 do +50 °C	IP67; −20 do +50 °C	IP67; −30 do +55 °C	IPX7; −25 do +50 °C

Na papirju so si naprave precej podobne. Vse uporabljajo hitro f1.0 lečo z goriščno razdaljo 50mm. Večina uporablja termalni senzor ločljivosti 640 × 512 slikovnih točk z velikostjo slikovne pike 12 mikronov.

Izjema je Pulsar Krypton 2 XG50, ki uporablja senzor ločljivosti 640 × 480 slikovnih točk, prav tako z velikostjo slikovne pike 12 mikronov. V praksi ta razlika sama po sebi še ne pove, katera naprava bo imela boljšo sliko.

Ločljivost senzorja je pomembna, vendar na končno sliko vplivajo tudi občutljivost senzorja, algoritmi za obdelave slike, kakovost zaslona, možnosti različnih nastavitev kontrasta in seveda pogoji v lovišču.

Toplotna občutljivost (NETD)

Eden od podatkov, ki ga proizvajalci pri termovizijskih napravah pogosto poudarjajo je NETD. Gre za podatek, ki poenostavljeno pove, kako majhne temperaturne razlike je naprava sposobna zaznati. Nižja vrednost je načeloma boljša, ker pomeni večjo temperaturno občutljivost senzorja.

Pri testiranih modelih so navedene vrednosti zelo dobre, torej nizke. HIKMICRO Thunder 3.0 TQ50C, ThermTec HUNT 650 Pro in Nocpix MATE H50R imajo navedeno občutljivost 15 mK, Guide TB650 2.0 in Pixfra Taurus T650 pa 18 mK. Pulsar Krypton 2 XG50 ima nekoliko drugače predstavljene podatke o NETD.

Pulsar je namreč edini proizvajalec, ki za vrednost NETD senzorja prikazuje dve vrednosti. Osnovni NETD, izhodnega signala neposredno na senzorju, ter tako imenovani sistemski NETD, ki naj bi predstavljal vrednost pridobljeno po obdelavi signala s programskimi algoritmi. Pulsar celo trdi, da naj bi kitajski proizvajalci načrtno prikazovali končno vrednost NETD, izračunano po obdelavi signala z dodatnimi algoritmi, ter tako zavajali kupce glede pretirano nizkih vrednosti NETD njihovih termovizijskih naprav.

Pri razumevanju vrednosti NETD je torej potrebna previdnost. NETD je pomemben tehnični podatek, ni pa edini kazalnik kakovosti slike. Naprava z nekoliko slabšo številko NETD na papirju lahko v določenih razmerah še vedno ponudi zelo uporabno in prijetno sliko, če ima dobre algoritme za obdelavo signala s senzorja.

Vidno polje in zaslon

Vidno polje se pri večini modelov giblje okoli 15m, zato med napravami v tem delu ni velikih razlik.

Pri zaslonih so si naprave prav tako podobne, saj večina uporablja zaslone visoke ločljivosti, praviloma 1920 × 1080 slikovnih točk. To je pomembno predvsem zato, ker dnevni strelni daljnogled pri uporabi nastavka dejansko opazuje sliko, ki jo ustvari termovizijski nastavek.

Kakovosten zaslon zato močno vpliva na občutek ostrine, na prikazane podrobnosti in na to, kako uporabna ostane slika pri višjih povečavah strelnega daljnogleda. Kot se je pokazalo tudi med testiranjem, enaka ali podobna ločljivost zaslona še ne pomeni nujno enake uporabnosti na istem strelnem daljnogledu.

Pri nekaterih kombinacijah se lahko zgodi, da je pri enem nastavku viden celoten zaslon, pri drugem pa so zunanji deli slike delno obrezani.

Frekvenca osveževanja

Razlike med modeli se pojavljajo tudi pri frekvenci osveževanja slike. Večina testiranih naprav uporablja 50 Hz osveževanje, Nocpix MATE H50R pa 60 Hz.

V praksi sta obe vrednosti dovolj visoki za lovsko uporabo, saj slika pri opazovanju divjadi ne deluje moteče počasno ali sunkovito.

Višja frekvenca je na papirju pomembna predvsem pri premikanju naprave, spremljanju premikajoče se divjadi ali hitrejšem pregledovanju terena, vendar sama po sebi še ne pomeni odločilne prednosti, saj tudi frekvenca 50Hz povsem zadostuje za običajno rabo in v praksi med napravami nismo zaznali kakšne razlike pri morebitnem zaostajanju slike na zaslonu.

Napajanje in baterije

Pomembna praktična razlika med napravami pa je v napajanju z elektriko. Nekateri nastavki uporabljajo standardne zamenljive baterije tipa 18650, drugi pa lastne baterijske rešitve. Za lovca to ni nepomemben podatek.

Standardna baterija je lahko prednost, ker jo je lažje zamenjati in imeti pri sebi več rezervnih baterij. Namenske baterije pa so lahko bolj elegantno integrirane v napravo in v določenih primerih omogočajo daljši čas delovanja. Pri primerjavi ni pomemben samo uradno naveden čas delovanja, ampak tudi to, kako preprosto je baterijo zamenjati v temi, ali naprava podpira zunanje napajanje in kako zanesljivo prikazuje stanje baterije.

Za nekoga lahko ima izbira naprave z baterijami tipa 18650 tudi povsem praktičen razlog, saj morda že uporablja kakšno napravo z enakimi baterijami, kar močno olajša logistiko z rezervnimi baterijami in polnilci.

Glede na to, da na termovizijske nastavke med strelom delujejo nezanemarljive sile, lahko ob izbiri napačnih, prekratkih baterij 18650, pride do izgube stika med polom baterije in kontakti v napravi. Takšen dogodek zagotovo privede do izklopa naprave v ključnem trenutku, ko mora lovec opazovati dogajanje po strelu in biti sposoben oddati takojšen drugi strel, če ob prvem divjad ni padla v ognju. Tovarniške, namenske baterije takšnih izzivov običajno nimajo.

Velikost, masa in zaščita

Naprave se razlikujejo tudi po masi, dimenzijah in stopnji zaščite pred vodo ter prahom. Vse so izdelane za zunanjo uporabo, vendar so med njimi razlike v kompaktnosti in ergonomskih rešitvah za upravljanje s sistemom.

Osnovna tehnična tabela tako pokaže, da med testiranimi modeli ni velikih razlik v osnovni zasnovi. Vsi sodijo v razred 50 mm termovizijskih nastavkov z visoko ločljivostjo senzorja in kakovostnim zaslonom.

Prav zato se odločitev med njimi ne more opirati samo na tehnične podatke, tabela pa naj služi le kot dobro izhodišče za primerjavo, ne pa končni odgovor na vprašanje, kateri nastavek je najboljša izbira.

Kako je potekalo testiranje

Testiranje je potekalo v juniju in juliju. To obdobje je bilo za praktični preizkus po eni strani zelo primerno, saj smo imeli veliko priložnosti za uporabo naprav v lovišču in na strelišču, po drugi strani pa je imelo tudi eno pomembno omejitev.

Zaradi izredno suhega vremena naprav nismo mogli preizkusiti v megli, visoki zračni vlagi ali izrazito slabih vremenskih razmerah.

Prav takšni pogoji so pri termoviziji zelo pomembni, saj pogosto najbolj jasno pokažejo razlike med posameznimi napravami. Kljub temu smo v obdobju testiranja dobili dovolj praktičnih izkušenj, da lahko posamezne nastavke med seboj primerjamo z vidika slike, uporabnosti, ergonomije in zanesljivosti.

Testiranje v lovišču

V lovišču smo imeli običajno s seboj vse testirane naprave. Na ta način smo lahko sliko, način delovanja in uporabniško izkušnjo primerjali v enakih razmerah, na istih objektih in pri opazovanju istega terena.

Le občasno smo se podrobneje posvetili dvema ali trem modelom, predvsem kadar smo ocenili, da so si naprave po kakovosti slike ali načinu uporabe zelo blizu in je bilo razlike lažje ocenjevati z neposredno primerjavo. Takšen način testiranja se je izkazal za zelo uporaben, saj pri termoviziji vtis hitro postane subjektiven, če posamezne naprave ne uporabljamo v čim bolj podobnih pogojih.

Pri preizkusu v lovišču smo se prvenstveno posvetili kakovosti slike, ki jo posamezna naprava prikaže na zaslonu. Zanimalo nas je, kako dobro naprava zazna divjad, kako natančno prikaže podrobnosti telesa, kako dobro ločuje žival od ozadja in koliko podrobnosti ohrani pri opazovanju okolice.

Pri tem nismo ocenjevali samo tega, ali je toplo telo vidno, saj to v tem kakovostnem razredu zmorejo vsi testirani modeli. Bolj pomembno je bilo, kako uporabna je slika za lovca, ki mora v temi oceniti položaj divjadi, spol, starostno kategorijo, primernost za odstrel posameznega osebka znotraj večje skupine ter morebitno prisotnost drugih živih bitij v ozadju za opazovanim objektom.

Da bi zagotovili čim bolj enake pogoje pri primerjavi slike, smo naprave v lovišču večinoma uporabljali z nameščenim modularnim sistemom podjetja Smartclip. To nam je omogočilo, da smo lahko več nastavkov hkrati nosili okoli vratu ali jih položili na rob preže ter jih med seboj neposredno primerjali.

S tem smo se izognili neprestanemu menjavanju nastavkov na objektivu strelnega daljnogleda, kar bi bilo zamudno, manj praktično in bi pomenilo, da bi lahko v določenem trenutku spremljali sliko samo z eno napravo.

Vzporedno s kakovostjo slike smo med uporabo v lovišču preverjali tudi druge lastnosti, ki so pri termovizijskem nastavku pomembne v praksi. Preizkušali smo logiko menijev, enostavnost upravljanja v temi, povezavo s pametnim telefonom, snemanje videoposnetkov, vzdržljivost baterije in splošen občutek pri uporabi.

Posebno pozornost smo namenili tudi temu, kako se slika obnaša pri večanju povečave dnevnega strelnega daljnogleda. Pri termovizijskem nastavku namreč ni dovolj, da ima lepo sliko kot samostojna naprava. Pomembno je tudi, kako uporabna ostane slika takrat, ko jo gledamo skozi dnevni strelni daljnogled pri različnih povečavah.

Testiranje na strelišču

Drugi del testiranja je potekal na strelišču. Namen tega dela je bil preverjanje zanesljivosti celotnega sistema: termovizijski nastavek, adapter za pritrditev in objektiv strelnega daljnogleda. Vsako napravo smo najprej pristrelili v tarčo, oddaljeno 100 metrov.

Pri tem smo ocenjevali, kako enostaven in pregleden je sistem za popravljanje točke zadetka, kako hitro se uporabnik znajde v meniju in kako natančno lahko nastavi zamik slike oziroma zadetka.

Po opravljeni pristrelitvi smo vsak nastavek trikrat odstranili z objektiva strelnega daljnogleda in ga nato ponovno namestili. Po vsaki ponovni namestitvi smo izstrelili kontrolni strel.

S tem smo preverjali ponovljivost sistema, ki je pri termovizijskih nastavkih ena najpomembnejših praktičnih lastnosti. Dober nastavek mora namreč po odstranitvi in ponovni namestitvi ostati zanesljiv.

Če se točka zadetka po vsakem nameščanju opazno spreminja, ima uporabnik v lovišču težavo, ne glede na to, kako dobra je slika naprave.

Test na strelišču smo ponovili še približno teden dni kasneje. V tem času smo naprave večkrat uporabljali, jih prižigali in ugašali, pri vseh pa smo vsaj enkrat izpraznili in ponovno napolnili baterije. Pri ponovljenem testu nastavitev nismo spreminjali.

Na ta način smo želeli preveriti, ali naprave ohranijo nastavitve tudi po večkratni uporabi, ugašanju, prižiganju in polnjenju oziroma menjavi baterij. To je v praksi zelo pomembno, saj lovec od nastavka pričakuje, da bo po pravilni nastavitvi in shranjevanju profila deloval enako tudi, ko ga bo namestil na puško po daljšem času neuporabe.

Med testiranjem na strelišču je naprave na hitro preizkusila tudi skupina strelcev, ki so bili takrat slučajno prisotni. Njihovo mnenje ni bilo del formalnega testa, vendar je bilo koristno kot dodatna, neodvisna povratna informacija.

Šlo je za naključne potencialne uporabnike, ki naprav niso poznali tako podrobno kot mi, zato so bili njihovi prvi vtisi zanimivi predvsem pri oceni slike, preglednosti zaslona in splošnega občutka ob pogledu skozi strelni daljnogled. Takšna mnenja ne morejo nadomestiti sistematičnega testiranja, lahko pa dobro pokažejo, katera naprava uporabnika prepriča že ob prvem stiku in katera zahteva nekoliko več privajanja.

Slika v lovišču

Pri termovizijskih napravah je kakovost slike običajno prva stvar, ki jo uporabnik opazi, hkrati pa je to tudi lastnost, ki jo je najtežje popolnoma objektivno oceniti. Na sliko vplivajo senzor, leča, zaslon, programska obdelava, vremenski pogoji, nastavitve naprave in tudi osebne preference uporabnika.

Nekaterim je bolj všeč zelo kontrastna in ostra slika, drugim nekoliko mehkejši prikaz, ki je manj utrujajoč za oko. Prav zato smo naprave primerjali v čim bolj enakih pogojih in jih med seboj neposredno menjavali, saj se razlike najlažje opazijo takrat, ko isti prizor opazujemo z več napravami zapored.

Splošni vtis

Najprej je treba poudariti, da vse testirane naprave prikazujejo sliko, ki je več kot uporabna za lov. Pri nobenem od testiranih modelov nismo dobili občutka, da bi bila naprava zaradi osnovne kakovosti slike neprimerna za uporabo v lovišču.

V tem kakovostnem razredu so razlike manjše, kot bi morda pričakovali ob branju tehničnih podatkov ali oglasnih opisov. Vse naprave omogočajo zaznavo divjadi, prepoznavanje osnovne oblike telesa in orientacijo v prostoru.

Kljub temu pa se pri daljši uporabi pokažejo nekatere razlike. Te niso vedno povezane samo z ostrino ali kontrastom, ampak predvsem s tem, koliko podrobnosti naprava ohrani, kako naravno prikaže okolico in kako utrujajoča je slika za oko pri večurni uporabi ponoči.

ThermTec HUNT 650 Pro

Najboljšo sliko je med testiranimi napravami pokazal ThermTec HUNT 650 Pro. Zelo dobro je prikazoval podrobnosti na telesu divjadi, hkrati pa je ohranil tudi veliko informacij o okolici. Pri opazovanju ni šlo samo za to, da je bila divjad jasno vidna, ampak da je bila slika polna, umirjena in zelo prijetna za oko.

Prav ta zadnja lastnost je pri dolgotrajni nočni uporabi izredno pomembna. HUNT je bil daleč najmanj utrujajoč za oko in med vsemi testiranimi napravami najbolj prijeten za daljše opazovanje. V tem pogledu se mu nobena druga naprava ni zares približala.

Interaktivni 3D predogled konfiguracije

Posebej dobro se je ThermTec HUNT 650 Pro obnesel tudi po namestitvi na objektiv strelnega daljnogleda. Pri približno 3-kratni povečavi je bil viden še skoraj celoten zaslon, vsekakor pa so bile vidne vse ikone, ki uporabniku na zaslonu podajajo pomembne informacije.

To je v praksi pomembna prednost, saj pri termovizijskem nastavku ni dovolj, da ima dobro sliko kot samostojna naprava. Slika mora ostati uporabna tudi takrat, ko jo gledamo skozi dnevni strelni daljnogled. Pri HUNT-u je bil ta del uporabe zelo prepričljiv, zato je v poglavju kakovosti slike zanesljivo zasedel prvo mesto.

Nocpix MATE H50R

Na drugo mesto po kakovosti slike bi uvrstili Nocpix MATE H50R, vendar z zelo majhno prednostjo pred HIKMICRO Thunder 3.0 TQ50C. Obe napravi sta v večini elementov sledili ThermTecu, vendar slika ni bila tako prijetna za oko.

Nocpix je deloval zelo prepričljivo, z dobro ostrino, lepo izraženimi toplimi objekti in uporabnim prikazom okolice. Pri neposredni primerjavi je naredil nekoliko boljši vtis kot HIKMICRO, vendar razlika ni bila velika. Gre za napravo, ki po kakovosti slike sodi zelo visoko in bo večino uporabnikov brez težav zadovoljila.

Interaktivni 3D predogled konfiguracije

HIKMICRO Thunder 3.0 TQ50C

HIKMICRO Thunder 3.0 TQ50C je bil po sliki zelo blizu Nocpixu. Tudi pri njem je bila zaznava divjadi zelo dobra, prikaz dovolj oster, slika pa v večini situacij zelo dobra. V primerjavi s ThermTecom je bilo nekoliko manj občutka globine, podrobnosti in prijetnosti za oko pri daljši uporabi, vendar to ne pomeni, da je bila slika slaba.

Nasprotno, HIKMICRO je pokazal sliko, ki je v tem razredu povsem konkurenčna. Razlika se pokaže šele pri neposredni primerjavi z najboljšim modelom testa, kjer ThermTec deluje bolj umirjeno, naravno in manj utrujajoče.

Pulsar Krypton 2 XG50

Pulsar Krypton 2 XG50 ima nekoliko drugačen prikaz slike od večine ostalih testiranih naprav. Lahko bi rekli, da gre za značilno Pulsarjevo sliko. Na prvi pogled ni tako ostra, kontrastna in izrazita kot pri nekaterih kitajskih napravah, vendar je po drugi strani precej udobna za daljšo uporabo.

Slika je bolj umirjena in manj agresivna, kar nekaterim uporabnikom zelo ustreza, drugim pa se lahko ob prvem pogledu zdi manj impresivna. Pri Pulsarju je treba zato ločiti prvi vtis od dolgotrajne uporabnosti.

Naprava morda na prvi pogled ne naredi tako močnega vtisa kot najbolj kontrastni konkurenti, vendar je pri daljšem opazovanju še vedno zelo uporabna.

Interaktivni 3D predogled konfiguracije

Pri Kryptonu je bila na zaslonu prisotna značilna zavesa tankih sivih črt. Ta pojav je sprva precej opazen in je lahko marsikomu moteč, še posebej pri prvem stiku z napravo ali pri neposredni primerjavi z napravami, ki imajo bolj čist prikaz zaslona.

Po daljši uporabi se ga uporabnik sicer navadi in ni več tako moteč, vendar ga pri pošteni oceni slike ni mogoče spregledati. Kljub temu ima Pulsar pomembno prednost, ki je v našem tokratnem testu zaradi suhega vremena nismo mogli v celoti preveriti, jo pa lahko potrdimo na podlagi dosedanjih primerjav.

Pulsarjeve naprave so praviloma bistveno manj občutljive na slabše vremenske razmere, kot so megla, visoka zračna vlaga ali zahtevnejše ozadje. V preteklih medsebojnih primerjavah Pulsarjevih in kitajskih naprav se je večkrat pokazalo, da se kakovost slike in doseg detekcije v slabih pogojih pri Pulsarju zmanjšata precej manj kot pri večini konkurentov. To je lastnost, ki je pri lovski uporabi lahko zelo pomembna.

Pixfra Taurus T650

Pixfra Taurus T650 je prikazovala korektno in povsem uporabno sliko, vendar v nobenem elementu ni posebej izstopala. Zaznava divjadi je bila dobra, slika dovolj jasna, uporabnost v lovišču pa povsem zadovoljiva.

V neposredni primerjavi se ni mogla kosati s ThermTecom, Nocpixom in HIKMICRO-m, vendar ji hkrati težko očitamo kaj resnega. Gre za napravo, ki opravi svoje delo, ne da bi uporabnika posebej navdušila ali razočarala. Pri oceni Pixfre je zato treba upoštevati predvsem razmerje med ceno in tem, kar naprava ponuja.

Če je cenovno postavljena dovolj ugodno, je lahko za določenega kupca zelo smiselna izbira, čeprav po sami kakovosti slike ne sodi v sam vrh testa.

Guide TB650 2.0

Najbolj specifičen primer med testiranimi napravami je bil Guide TB650 2.0. Po osnovni kakovosti slike je naprava pokazala zelo dober potencial in bi bila brez posebnosti pri prikazu lahko primerljiva z najboljšimi modeli v testu. Ostrina, zaznava toplih objektov in prikaz podrobnosti so bili na visoki ravni.

Težava pa je bila v tem, da je bila slika ves čas prekrita s prozorno sivkasto meglico. Ta pojav je bil viden tudi na video posnetkih, zato ni šlo za težavo zaslona ali subjektiven vtis pri gledanju skozi napravo, temveč najverjetneje za način procesiranja slike oziroma notranji prikaz naprave.

Pri Guide TB650 2.0 smo poskusili različne nastavitve, vendar sivkaste meglice nismo uspeli odpraviti. Ker je bila prisotna ves čas, je vplivala na celoten vtis slike. To je škoda, saj je bilo pod tem slojem mogoče videti, da naprava zmore zelo dobro sliko.

Če tega pojava ne bi bilo, bi se Guide po kakovosti slike lahko uvrstil precej višje. V takšni obliki pa je zaradi stalno prisotne sivkaste koprene zasedel najnižje mesto med testiranimi napravami.

Pri tem je treba poudariti, da ne gre za slabo osnovno sliko, ampak za moteč prikazni pojav, ki zmanjšuje kontrast, čistost in splošen občutek kakovosti.

Slika pri večjih povečavah strelnega daljnogleda

Kar se tiče zrnatosti slike pri večjih povečavah strelnega daljnogleda, smo vse naprave brez težav uporabljali na povečavah med 3x in 12x. Vse imajo možnost zmanjšanja velikosti znakov v meniju, s čimer ostane v celoti viden tudi skozi povečavo strelnega daljnogleda.

Resnici na ljubo, pa se je tudi v tem vidiku najslabše odrezal Guide, saj mu je že pri osnovni 3x povečavi manjkal precejšen del slike na robovih zaslona. Tako smo že pri 3x povečavi izgubili del dragocenega vidnega polja, ki je bil pri ostalih napravah še viden.

Glede na to, da naprave uporabljajo precej podobne zaslone, si tega pojava nismo znali razložiti, predvidevamo pa, da gre za konstrukcijsko nekoliko drugače postavljen zaslon, kar povzroči občutno rezanje slike na robovih.

Napajanje z električno energijo

Pri termovizijskih nastavkih je napajanje ena od tistih lastnosti, ki se na prvi pogled ne zdi odločilna, v praksi pa hitro postane pomembna. Naprava ima lahko zelo dobro sliko, vendar mora lovcu omogočati dovolj dolgo in zanesljivo delovanje tudi med daljšim nočnim izhodom.

Pri tem ni toliko pomemben uradno naveden čas delovanja, ampak tudi vrsta baterij, možnost hitre menjave v temi, polnjenje v napravi, uporaba zunanjega napajanja in dostopnost rezervnih baterij.

Standardne baterije 18650 ali namenske baterije?

Testirane naprave lahko glede baterij razdelimo v dve osnovni skupini. V prvi skupini so modeli, ki uporabljajo standardne baterije tipa 18650. V to skupino sodijo Guide TB650 2.0, Nocpix MATE H50R in Pixfra Taurus T650.

V drugi skupini so naprave, ki uporabljajo posebne tovarniške baterije, ThermTec HUNT 650 Pro, HIKMICRO Thunder 3.0 TQ50C in Pulsar Krypton 2 XG50. Obe rešitvi imata svoje prednosti in slabosti, zato ni mogoče preprosto reči, da je ena vedno boljša od druge.

Standardne baterije 18650 so prednost predvsem zaradi dostopnosti in cene. Takšne baterije uporablja veliko različnih naprav, zato jih uporabnik lažje kupi, menja ali uporablja tudi z drugo opremo. To je v praksi zelo priročno, še posebej za lovce, ki že imajo svetilke, monokularje ali druge naprave z enakim tipom baterij.

Slabost je, da je kakovost baterij 18650 na trgu zelo različna, zato je smiselno uporabljati preverjene baterije ustrezne kapacitete in zanesljivega proizvajalca. Pri priloženih baterijah te težave praviloma ni, pri nakupu dodatnih pa mora biti uporabnik nekoliko bolj pazljiv.

Še posebej je potrebno paziti na pravilno dolžino baterij, da pri strelu ne pride do prekinitve stika med baterijo in kontakti v napravi.

Tovarniške baterije so običajno bolje prilagojene sami napravi, pogosto imajo večjo kapaciteto, bolj natančen prikaz stanja napolnjenosti in so lepše integrirane v ohišje. Njihova slabost je predvsem v tem, da so dražje in manj univerzalne.

Če uporabnik potrebuje dodatno baterijo, je vezan na proizvajalčevo rešitev. Po drugi strani pa so takšne baterije pri kakovostnih napravah praviloma zelo zanesljive in omogočajo daljši čas delovanja.

Baterije v paketu

V paketu imajo vse naprave z baterijami 18650 priloženi dve bateriji, izjema je Nocpix MATE H50R, ki ima priložene tri. To je pri Nocpixu zelo dobrodošlo, saj uporabniku omogoča nekoliko več rezerve že brez dokupa dodatne opreme.

Med napravami s tovarniškimi baterijami imata ThermTec HUNT 650 Pro in HIKMICRO Thunder 3.0 TQ50C priloženi po dve bateriji, Pulsar Krypton 2 XG50 pa ima priloženo eno baterijo. Pri Pulsarju bi si kljub veliki kapaciteti baterije želeli, da bi bila v osnovnem paketu priložena še druga baterija.

V praksi je zelo koristno, če ima lovec eno napolnjeno baterijo vedno pri sebi kot rezervo, tudi če prva zadošča za običajen lovski izhod.

Čas delovanja

Časa delovanja med testom nismo sistematično merili, zato se pri primerjavi opiramo na uradno navedene tovarniške podatke. Pri tem je treba upoštevati, da so tovarniški časi pogosto izmerjeni v ugodnih pogojih in pri načinu uporabe, ki ni vedno enak realni lovski uporabi.

V praksi je zato smiselno od uradno navedenega časa delovanja odšteti približno 20 odstotkov. Na trajanje baterije vplivajo zunanja temperatura, pogostost uporabe zaslona, snemanje videoposnetkov, uporaba Wi-Fi povezave, povezava s telefonom, svetlost zaslona in pogostost prižiganja ter ugašanja naprave.

Kljub temu lahko rečemo, da imajo vse testirane naprave s priloženimi baterijami dovolj energije za običajen lovski izhod. Pri normalni uporabi uporabnik ne bi smel imeti težav, če se na lov odpravi z napolnjenimi baterijami.

Razlike postanejo pomembnejše pri daljših nočnih opazovanjih, več zaporednih izhodih brez možnosti polnjenja ali pri uporabi v hladnejšem vremenu, kjer se kapaciteta baterij običajno zmanjša. Takrat je dodatna baterija ali možnost zunanjega napajanja zelo dobrodošla.

Zunanje napajanje in polnjenje

Vse testirane naprave omogočajo tudi napajanje preko zunanjega vira, na primer preko prenosne baterije oziroma powerbanka. To je pomembna varnostna možnost, ki lahko reši situacijo, če se baterija izprazni med uporabo ali če uporabnik napravo uporablja dalj časa na preži.

Za nočni lov sicer powerbank ni vedno najbolj elegantna rešitev, saj pomeni dodaten kabel in dodatno opremo, vendar je možnost zunanjega napajanja vseeno zelo koristna.

Vse naprave imajo v paketu priložene polnilce. Skoraj vse omogočajo tudi polnjenje baterij neposredno v napravi, izjema je Guide TB650 2.0, pri katerem je mogoče baterije polniti le ločeno v priloženem polnilcu.

Polnjenje v napravi je priročno, ker uporabniku ni treba vedno odstranjevati baterij, še posebej če napravo polni preko powerbanka na terenu ali v avtomobilu.

Priročnost in ergonomičnost

Pri termovizijskih nastavkih se ergonomija pogosto pokaže šele pri daljši uporabi. Dokler napravo opazujemo na mizi ali jo nekaj minut držimo v roki, se lahko zdijo razlike majhne.

Ko pa jo večkrat nameščamo na strelni daljnogled, uporabljamo v temi, upravljamo z rokavicami, ostrimo sliko in hkrati spremljamo dogajanje v lovišču, postanejo dimenzije, razporeditev gumbov, položaj baterije in način ostrenja precej pomembni. Pri tem ni nujno, da je večja naprava slabša, vendar mora biti njena oblika premišljena in uporabniku prijazna.

Velikost in ohišje

Med testiranimi modeli je bil po občutku v roki in splošni kompaktnosti najbolj prepričljiv ThermTec HUNT 650 Pro. Gre za zelo kompakten nastavek, pri katerem nismo opazili posebnih ergonomskih pomanjkljivosti.

Ohišje deluje zaključeno, naprava je prijetna za uporabo, baterijski del ne izstopa moteče iz oblike, upravljanje pa je dovolj premišljeno, da uporabnik hitro dobi občutek, kje se nahajajo najpomembnejše funkcije.

HIKMICRO Thunder 3.0 TQ50C je malenkost večji od ThermTeca, vendar še vedno ostaja zelo priročen in ergonomsko dobro zasnovan. Pri uporabi mu težko kaj resnega očitamo. Naprava je dovolj kompaktna, gumbi so logično razporejeni, ohišje pa ne deluje nerodno ali nepotrebno veliko.

V primerjavi s ThermTecom se nekoliko pozna razlika v dimenzijah, vendar ne toliko, da bi to pri običajni uporabi predstavljalo težavo. HIKMICRO v tem delu testa ostaja zelo prepričljiv in potrjuje, da gre za zrelo ter uporabniško dobro dodelano napravo.

Nocpix MATE H50R in Pulsar Krypton 2 XG50 sta opazno večja od ThermTeca. Pri obeh se to pozna predvsem v višino, kar je povezano tudi s prostorom za baterijo. Nocpix uporablja baterijo tipa 18650, Pulsar pa svojo APS baterijo, obe rešitvi pa vplivata na obliko ohišja.

Večja višina sama po sebi ni nujno težava, vendar naprava zaradi tega deluje nekoliko manj kompaktno.

Ostrenje slike

Največja ergonomska pomanjkljivost pri Nocpix MATE in Pulsar Krypton je položaj gumba za ostrenje slike. Pri obeh je gumb oziroma kolesce za ostrenje nameščen samo na levi strani naprave. Za desničarje to ni težava, saj običajno ostrimo sliko z levo roko, medtem ko z desno držimo puško.

Za levičarje pa je takšna rešitev precej manj prijazna. Upravljanje ostrenja je lahko nerodno, počasnejše in manj naravno, kar se v lovišču hitro pozna. Pri napravi, ki se uporablja v temi in pogosto v situacijah, ko mora biti uporabnik hiter ter tih, bi bila bolj univerzalna rešitev za ostrenje vsekakor dobrodošla.

Pixfra Taurus T650 in Guide TB650 2.0 sta prav tako večja od ThermTeca, vendar imata drugačen oblikovni pristop. Pri Pixfri najbolj izstopa prostor za baterijo, ki precej štrli iz ohišja.

Funkcionalno to sicer ni nujno velika težava, estetsko pa rešitev deluje najmanj dodelano med testiranimi napravami. Ohišje zaradi tega nima tako čiste in zaključene oblike, kot jo imajo nekateri konkurenti.

Pri Guide TB650 2.0 je baterija postavljena prečno na telo naprave, kar daje napravi nekoliko drugačen videz. Takšna postavitev ni nujno ergonomsko slaba, vendar naprava zaradi nje deluje manj klasično in nekoliko bolj posebna v primerjavi z ostalimi modeli.

Upravljanje in meniji

Gumbi za upravljanje so pri vsakem modelu nekoliko drugače razporejeni, vendar je osnovna logika pri vseh podobna. Naprave imajo praviloma glavni meni gumb ter gumba za premikanje navzgor in navzdol po meniju. Vsak gumb ima poleg osnovne funkcije običajno še hitro funkcijo, ki jo aktiviramo s kratkim ali dolgim pritiskom.

Prav te hitre funkcije se med modeli precej razlikujejo. To pomeni, da uporabnik, ki prehaja z ene znamke na drugo, potrebuje nekaj časa, da se navadi nove logike upravljanja.

Omeniti moramo še lastnost Pulsar Krypton, ki nima hitre tipke za menjavo barvne palete. Če želi uporabnik zamenjati barvni prikaz, mora to storiti preko menija.

To ni nepremostljiva težava, vendar je pri lovski uporabi manj praktično. Barvna paleta je ena od tistih funkcij, ki jo uporabnik včasih želi hitro spremeniti glede na razmere v lovišču, opazovani objekt ali lastne preference. Pri napravah, kjer je ta funkcija dostopna hitreje, je uporaba zato nekoliko bolj tekoča.

Kljub omenjenim razlikam so meniji pri vseh testiranih napravah dovolj logično zasnovani, da se uporabnik po nekaj vaje nauči hitrega upravljanja najpomembnejših funkcij. Pri osnovni uporabi, kot so nastavitev kontrasta, svetlosti, povečave, kalibracije, barvne palete ali snemanja, večjih težav ne bi smelo biti.

Po nekaj večerih uporabe postanejo najpomembnejši ukazi precej podzavestni, kar je pri lovu zelo pomembno. Uporabnik ne sme vsakič razmišljati, kateri gumb mora pritisniti, ampak mora napravo upravljati mirno in zanesljivo.

Za globlje nastavitve pa si je pri vseh napravah treba vzeti nekaj časa. To velja predvsem za nastavitve profila, popravljanje točke zadetka, povezavo s pametnim telefonom, napredne možnosti slike in druge funkcije, ki jih ne uporabljamo vsak večer. Pri teh nastavitvah je smiselno prebrati uporabniška navodila ali si napravo temeljito pripraviti že doma.

Termovizijski nastavek je predraga in preveč pomembna naprava, da bi se uporabnik z njenimi osnovnimi nastavitvami prvič ukvarjal šele v lovišču.

Povzetek ergonomije

Če povzamemo, je bil po priročnosti in ergonomiji najbolj prepričljiv ThermTec HUNT 650 Pro. HIKMICRO Thunder 3.0 TQ50C mu sledi zelo blizu in tudi pri njem večjih pripomb nismo imeli. Nocpix MATE H50R in Pulsar Krypton 2 XG50 sta zaradi enostranskega ostrenja nekoliko manj univerzalna, predvsem za levičarje.

Pixfra Taurus T650 in Guide TB650 2.0 sta uporabna, vendar oblikovno manj prepričljiva od najboljših v testu. Pri vseh napravah pa velja, da se uporabnik z nekaj vaje lahko nauči dovolj hitrega upravljanja, zato ergonomija pri nobenem modelu ni tako slaba, da bi sama po sebi izključila nakup.

Izkušnje s strelišča in popravljanje točke zadetka

Pri termovizijskih nastavkih preizkus na strelišču ni samo priporočljiv, ampak nujen. Tudi če naprava deluje brezhibno, ima dobro sliko in se na objektiv strelnega daljnogleda namesti brez težav, to še ne pomeni, da bo točka zadetka brez preverjanja popolnoma enaka kot pri uporabi samega dnevnega strelnega daljnogleda.

Termovizijski nastavek je optični sistem, ki ga dodamo pred obstoječo optiko, zato mora biti njegova slika dovolj natančno poravnana z osjo dnevnega strelnega daljnogleda. Če ta poravnava ni popolna, se lahko točka zadetka premakne.

Zakaj je preizkus na strelišču nujen

Popravljanje točke zadetka je potrebno predvsem takrat, kadar naprava v tovarni ni bila dovolj natančno kalibrirana. Pri množični serijski proizvodnji je pričakovano, da vse naprave ne morejo biti popolnoma idealno nastavljene za vsako možno kombinacijo strelnega daljnogleda, adapterja in uporabnikove puške. To ne pomeni, da je z napravo karkoli narobe.

Pomeni pa, da mora vsak uporabnik pred prvo uporabo na lovu nujno opraviti preizkus na strelišču. Pri termovizijskem nastavku ne smemo nikoli predpostavljati, da bo točka zadetka pravilna že zato, ker je naprava nova ali ker proizvajalec navaja, da je tovarniško nastavljena.

Ko z nastavkom izvedemo prvi preizkus na strelišču in po potrebi shranimo korekcije, pa pričakujemo, da bo naprava delovala ponovljivo. To pomeni, da se točka zadetka ne sme spreminjati, ko nastavek snamemo z objektiva strelnega daljnogleda in ga ponovno namestimo. Prav ta ponovljivost je ena najpomembnejših lastnosti celotnega sistema.

Pri lovski uporabi nastavek pogosto nameščamo šele ob prihodu v lovišče ali tik pred uporabo, po lovu pa ga ponovno odstranimo. Če bi bilo treba po vsakem nameščanju ponovno preverjati ali popravljati točko zadetka, takšna naprava v praksi ne bi bila uporabna.

Vse testirane naprave imajo dovolj enostaven in zanesljiv sistem za popravljanje točke zadetka. Razlike med njimi so predvsem v tem, kje se funkcija nahaja v meniju in kako hitro se uporabnik nanjo navadi. Nobena od naprav pri tem ni bila tako zapletena, da bi predstavljala resno težavo.

Pri nekaterih je pot do ustrezne nastavitve nekoliko bolj logična, pri drugih je treba po meniju malo bolj pobrskati, vendar uporabnik funkcijo z nekaj raziskovanja hitro najde. Ker to ni nastavitev, ki bi jo uporabljali vsak večer, je povsem sprejemljivo, da si za prvi postopek vzamemo nekaj več časa.

Funkcija freeze ali popravek X/Y

Naprave omogočajo popravljanje točke zadetka na dva osnovna načina. Prvi je tako imenovana freeze funkcija, pri kateri uporabnik po strelu zamrzne sliko tarče in nato majhen križ na zaslonu premakne na mesto zadetka.

Sistem nato samostojno izvede potrebne popravke in pod pogojem, da smo novo nastavitev shranili, bodo naslednji streli na željeni točki. Je pa uporaba funkcije freeze pri termovizijskih napravah nekoliko težja, kot pri digitalnih strelnih daljnogledih. V večini primerov namreč skozi termovizijo ne bomo videli na katero mesto je zadela prva krogla.

Luknja v papirju pač ne povzroči spremembe v temperaturi, ki bi se na zaslonu odražala kot referenčna točka za potrebne spremembe.

Pomagamo si sicer lahko z majhnimi toplotnimi nalepkami, s katerimi prelepimo točko zadetka in tako dobimo toplotni odsev na zaslonu. Manj komplicirano in hitreje pa je, če uporabimo klasičen način popravljanja vrednosti X in Y, pri katerem ročno premaknemo točko zadetka v vodoravni in navpični smeri.

Vse naprave prikazujejo, za koliko milimetrov se premakne točka zadetka pri spremembi vrednosti X in Y. To je pomembno, ker uporabniku omogoča bolj nadzorovano in razumljivo popravljanje.

Namesto ugibanja, koliko klikov ali enot je potrebnih, ima uporabnik vsaj osnovno informacijo o velikosti premika. Seveda je treba pri tem vedno pravilno nastaviti razdaljo, na kateri izvajamo pristrelitev, saj bo le tako naprava lahko podala natančno informacijo, za koliko milimetrov bo sprememba vrednosti na X in Y osi, premaknila zadetek na tarči.

Rezultati na strelišču

Na strelišču smo pri vsaki napravi najprej preverili začetno odstopanje, nato pa po potrebi opravili popravek in nastavitev shranili. Pri tem smo ocenjevali predvsem preglednost postopka, logiko menija in občutek, ali lahko uporabnik popravek izvede brez nepotrebnega zapletanja.

Na splošno lahko rečemo, da so vsi testirani nastavki v tem delu dovolj dobro dodelani. Razlike obstajajo, vendar niso tako velike, da bi kateri od modelov zaradi sistema korekcije točke zadetka posebej izstopal.

Veliko pomembnejši del testa na strelišču je bil zato preverjanje, ali naprave po opravljeni nastavitvi ohranijo ponovljivost. Zato smo po pristrelitvi vsak nastavek večkrat odstranili in ponovno namestili ter po vsaki ponovni namestitvi izstrelili kontrolni strel. Tudi v tem delu testa, so vse naprave opravile nalogo z odliko. Razlik tukaj ni bilo.

Montaža na objektiv strelnega daljnogleda

Pri testiranju smo uporabljali Smartclip modularni adapter v kombinaciji z dodatnim monokularjem, ki omogoča dvojno uporabo termovizijskega nastavka. Nastavek smo lahko po potrebi namestili na objektiv strelnega daljnogleda, lahko pa smo ga uporabljali tudi s priročnim monokularjem za hitrejše in lažje opazovanje.

Takšna rešitev se je v praksi izkazala za zelo uporabno, saj omogoča neposredno primerjavo naprav v lovišču, hkrati pa uporabniku ni treba ves čas nameščati in snemati nastavka s puške.

Trdna in stabilna pritrditev

Pri pritrditvi termovizijskega nastavka je najpomembneje, da je ta na objektivu nameščen trdno, brez zračnosti in brez nevarnosti, da bi se med uporabo ali ob strelu premaknil oziroma snel. Gre za drago in občutljivo napravo, ki je nameščena na orožje, zato improvizirane ali slabo prilegajoče se rešitve niso primerne. Adapter mora hkrati zagotavljati dovolj stabilno pritrditev in ne sme poškodovati objektiva strelnega daljnogleda.

Pri tem pa je treba poudariti, da popolna mehanska poravnava nastavka z vzdolžno osjo strelnega daljnogleda na samo lego zadetkov nima tako velikega vpliva, kot bi si morda predstavljali. Pri pravilno kalibriranem termovizijskem nastavku se ohrani nastrelitev strelnega daljnogleda tudi takrat, ko nastavek ni povsem idealno postavljen v vzdolžno os strelnega daljnogleda.

To pomeni, da manjše odstopanje v položaju nastavka samo po sebi še ne pomeni nujno premika točke zadetka, če je naprava pravilno nastavljena in če sistem deluje ponovljivo.

Kljub temu je priporočljivo uporabljati kakovostne adapterje, kot so Smartclip, Rusan ali Pulsarjevi namenski adapterji. Ti omogočajo stabilno in ponovljivo nameščanje, kar je pri lovski uporabi zelo pomembno. Smiselno je tudi, da uporabnik nastavek na objektiv vedno namesti na enak način in z enakomerno silo zategovanja.

Pomembno se je tudi zavedati, da se pri močnejših kalibrih na napravo prenesejo precejšnje sile, zato je dobro, da so te sile usmerjene čim bolj vzdolžno po nastavku.

Če je nastavek nameščen postrani ali mehansko slabo podprt, se lahko del sile prenaša v manj ugodni smeri. To lahko dolgoročno poveča možnost premika ali celo poškodbe občutljivih notranjih sestavnih delov naprave.

Pulsarjev lastni adapter in monokular

Pri Pulsarju je treba posebej omeniti, da za Krypton 2 XG50 ponuja lasten sistem uporabe z adapterjem in monokularjem. PSP-B adapter je namenjen pritrditvi Kryptona na objektiv dnevnega strelnega daljnogleda, pri čemer omogoča bajonetno povezavo in natančno pozicioniranje zaslona.

Pulsar navaja, da je sistem namenjen uporabi z različnimi dnevnimi optikami, adapterji pa so na voljo za več premerov objektivov.

Posebnost Kryptona je tudi pripadajoči monokular Pulsar 3×20 B, s katerim se termovizijski modul hitro spremeni v samostojno ročno termovizijsko napravo. To je v praksi zelo uporabno, saj lahko isto napravo uporabljamo za opazovanje in nato po potrebi kot nastavek pred strelnim daljnogledom.

V predhodnem samostojnem testu Kryptona, se je ta rešitev izkazala kot ena njegovih pomembnih prednosti, saj se z uporabo tovarniškega monokularja ohrani vidnost celotnega AMOLED zaslona, zato je Krypton v tej vlogi uporaben tudi kot zelo dober termovizijski monokular.

Končna razvrstitev testiranih nastavkov

Pri končni razvrstitvi smo upoštevali celoten vtis naprave, ne samo enega tehničnega podatka ali ene lastnosti. V oceno so bili vključeni kakovost slike v lovišču, uporabnost na strelnem daljnogledu, ergonomija, baterijski sistem, montaža, praktičnost uporabe in splošen občutek zaupanja, ki ga naprava daje uporabniku.

Ker gre za šest kakovostnih termovizijskih nastavkov, nobene naprave ne bi označili kot slabe. Razlike pa so se v neposredni primerjavi vseeno pokazale dovolj jasno, da jih lahko razvrstimo po naši oceni.

1. ThermTec HUNT 650 Pro

Na prvo mesto se je prepričljivo uvrstil ThermTec HUNT 650 Pro. V našem testu je bil najbolj uravnotežena in v skoraj vseh pogledih najbolj dovršena naprava. Najbolj je izstopal po kakovosti slike, ki je bila najbolj prijetna za oko, najmanj utrujajoča in hkrati najbolj bogata s podrobnostmi.

Zelo dobro se je obnesel tudi pri uporabi na strelnem daljnogledu, kjer je bil pri približno 3-kratni povečavi še vedno viden skoraj celoten zaslon z vsemi pomembnimi ikonami.

Poleg slike je ThermTec prepričal tudi z ergonomijo. Je najkompaktnejši med testiranimi modeli, nima izrazitih uporabniških pomanjkljivosti in deluje zelo premišljeno kot celota. Edini razlog, zaradi katerega ga posamezen kupec morda ne bi postavil na prvo mesto, je baterijski sistem.

HUNT uporablja tovarniške baterije, zato ne bo prva izbira za uporabnika, ki izrecno želi standardne baterije 18650. Za vse ostale pa je bil v našem testu najbolj prepričljiv nastavek.

2.–3. Nocpix MATE H50R in HIKMICRO Thunder 3.0 TQ50C

Na drugo in tretje mesto bi uvrstili Nocpix MATE H50R in HIKMICRO Thunder 3.0 TQ50C. Napravi sta si po skupni oceni zelo blizu, zato ju je težko povsem ločiti. Po sami kakovosti slike je imel Nocpix rahlo prednost.

Slika je bila zelo dobra, ostra in uporabna, zato se je po tem kriteriju uvrstil tik za ThermTecom. Vendar prednost ni bila velika, saj je bil tudi HIKMICRO po sliki zelo blizu.

HIKMICRO ima na drugi strani nekaj praktičnih prednosti. Je malenkost manjši in ergonomsko zelo dobro dodelan, brez večjih pripomb pri uporabi. Pri Nocpixu je največja pomanjkljivost položaj ostrenja samo na levi strani, zaradi česar naprava ni najbolj prijazna za levičarje.

To za desničarje morda ne bo pomembna težava, za levičarje pa je lahko pri uporabi v lovišču precej moteče.

Posebnost Nocpixa MATE H50R je tudi v tem, da tega modela ne dobimo brez laserskega merilnika razdalje. Pri cenovnih primerjavah je zato treba upoštevati, da ima MATE v vsakem primeru dodan LRF. Če kupec laserski merilnik razdalje potrebuje, je to lahko pomembna prednost.

Če ga ne potrebuje, pa mora vedeti, da plača tudi funkcijo, ki je morda ne bo pogosto uporabljal. HIKMICRO je zato lahko bolj smiselna izbira za uporabnika, ki želi zelo dober, nekoliko kompaktnejši in bolj klasično zasnovan termovizijski nastavek.

4. Pulsar Krypton 2 XG50

Na četrto mesto se je uvrstil Pulsar Krypton 2 XG50. Gre za napravo, ki je po datumu prihoda na trg najstarejša med primerjanimi modeli, zato že pričakujemo novega naslednika.

Kljub temu Krypton še vedno ponuja zelo dobro in lovsko povsem uporabno sliko. Njegov prikaz je nekoliko drugačen od večine ostalih naprav. Ni tako izrazito oster in kontrasten, vendar je umirjen in prijeten za daljšo uporabo.

Največja prednost Pulsarja se pokaže v slabših vremenskih razmerah. Čeprav med tokratnim testiranjem zaradi suhega obdobja nismo imeli veliko megle ali visoke vlage, lahko na podlagi dosedanjih primerjav zapišemo, da Pulsarjeve naprave v takšnih pogojih praviloma izgubijo manj kakovosti slike in dosega detekcije kot večina kitajskih konkurentov.

To je pri lovski uporabi zelo pomembna lastnost, saj se nočni lov pogosto odvija prav v razmerah, ki za termovizijo niso idealne.

Krypton ima tudi zelo močno baterijo, vendar je v osnovnem paketu priložena samo ena. Glede na ceno in razred naprave bi si želeli, da bi bila priložena še rezervna baterija, saj je pri lovu vedno dobro imeti eno napolnjeno baterijo pri sebi.

Po drugi strani pa je prednost Pulsarja v celotnem sistemu dodatne opreme. Trgovine ga pogosto ponujajo z že vključenim PSP-B monokularjem, ob dokupu PSP-B adapterja pa uporabnik dobi celovit paket za opazovanje in uporabo na strelnem daljnogledu.

5. Pixfra Taurus T650

Pixfra Taurus T650 se je uvrstila na peto mesto. Gre za napravo brez izrazitih presežkov, a tudi brez večjih napak. Slika je bila dobra in lovsko uporabna, naprava deluje robustno, uporablja baterije 18650 in pri osnovni uporabi ne povzroča posebnih težav.

V neposredni primerjavi se ni mogla kosati z najboljšimi modeli, vendar ji hkrati težko očitamo kaj resnega.

Največji zadržek pri Pixfri je oblikovna in ergonomska dodelanost. Ohišje, predvsem prostor za baterijo, deluje manj elegantno in manj premišljeno kot pri najboljših konkurentih. Funkcionalno to ni nujno velika pomanjkljivost, vendar pri napravi tega cenovnega razreda uporabnik pričakuje tudi bolj dovršen občutek v roki.

Pixfra je zato lahko smiselna izbira, če je cenovno postavljena dovolj ugodno, ne bi pa je uvrstili med najbolj prepričljive naprave testa.

6. Guide TB650 2.0 (ni več v proizvodnji)

Na šesto mesto smo uvrstili Guide TB650 2.0. To ne pomeni, da gre za slabo napravo.

Nasprotno, Guide je v osnovi zelo dobro zasnovan in dodelan termovizijski nastavek, ki bi se lahko uvrstil bistveno višje, če ne bi bilo težave s sivkastim šumom preko slike in odrezanimi robovi slike že pri začetni povečavi. Če bi proizvajalec vsaj šum prek slike odpravil s programskim popravkom, bi se TB650 2.0 po naši oceni lahko uvrstil višje.

Zaključek

Če povzamemo, je bil ThermTec HUNT 650 Pro v našem testu najbolj prepričljiv in najbolj celovit termovizijski nastavek. Nocpix MATE H50R in HIKMICRO Thunder 3.0 TQ50C sta mu najbližje, vsak s svojimi prednostmi.

Pulsar Krypton 2 XG50 ostaja zelo zanimiv zaradi stabilnosti v slabših razmerah, močne baterije in dobro razvitega sistema dodatne opreme. Pixfra Taurus T650 je korektna naprava brez večjih napak, Guide TB650 2.0 pa ima dober potencial, ki ga trenutno najbolj omejuje moteč pojav sivkastega šuma na sliki.

Končna izbira zato ni odvisna samo od mesta na lestvici, ampak tudi od potreb posameznega uporabnika. Lovec, ki želi najboljšo sliko in najbolj celovit vtis, bo najverjetneje izbral ThermTec. Uporabnik, ki želi standardne baterije 18650 in zelo dobro sliko, bo pogledal proti Nocpixu.

Tisti, ki veliko lovi v slabših vremenskih razmerah in ceni celovit sistem adapterja ter monokularja, pa bo imel še vedno dober razlog, da razmisli o Pulsarju.