Uporaba nočnih nastavkov na okularju strelnega daljnogleda

Uvod

Zadnjih nekaj let so nočni nastavki na okularju (t. i. rear add on nightvision attachment) postali zelo popularni. Takšne naprave so v uporabi že precej let, a je bila njihova popularnost omejena na tiste države, ki imajo daljšo tradicijo uporabe nočnih naprav na strelnih daljnogledih.

Oglejte si nočne nastavke:

V Veliki Britaniji je dovoljeno loviti lisice z vsemi vrstami pripomočkov za nočni lov. Od nekdaj so za ta namen uporabljali močne svetilke različnih barvnih odtenkov v vidnem spektru (t. i. lamping). Nekateri iznajdljivi in tehnično dobro izobraženi lovci pa so ugotovili, da lahko digitalne kamere preuredijo tako, da slednje vidijo infrardečo svetlobo svetilke, s katero lovec v temi osvetljuje cilj.

S posebnim nastavkom so tako preurejene kamere pritrdili na okular strelnega daljnogleda. Na LCD zaslonu kamere ali ločenem LCD zaslonu, povezanim preko video kabla, so tako videli sliko namerilnega križa in cilja.

Sčasoma je nekaj podjetij na otoku pričelo z maloserijsko, pravzaprav ročno proizvodnjo takšnih naprav. Vendar pa so takrat v večini evropskih držav veljale stroge zakonske omejitve glede uporabe naprav za nočni lov, kar je preprečevalo razširitev le teh izven ozkega kroga uporabnikov na otoku. 

Nato pa sta nastopila dva dejavnika, ki sta priljubljenost nočnih nastavkov močno povečala.

1. Zaradi širjenja afriške prašičje kuge so številne evropske države pričele rahljati zakonske omejitve pri uporabi nočne strelne optike in
2. podjetje PARD je leta 2019 na tržišču predstavilo model PARD 007 »rear add on« nastavek.

Na tržišču nočnih nastavkov so do takrat prevladovali t. i. sprednji (front add on attachment) nastavki enega proizvajalca. V primerjavi z njimi je bil PARD 007 bistveno cenejši, enostavnejši za uporabo, pri snemanju in ponovnem nameščanju na strelni daljnogled pa ni prihajalo do spremembe točke zadetka.

Narobe bi bilo misliti, da je PARD 007 in vse njegove nadaljnje kopije, ki so kmalu prišle na tržišče, idealen in brez omejitev pri uporabi.

Zaradi tega želimo v tem članku podati nekaj predlogov, kako uporabljati nočni nastavek na okularju, da bo uporabnik izkoristil vse, česar je naprava sposobna.

Pred nakupom

Izbor modela nočnega nastavka

Kot smo že napisali, je pri nas uporaba nočnih nastavkov na okularju dejansko zaživela šele s prihodom modela PARD 007. Čeprav gre tudi v tem primeru za kitajsko kopijo nekaterih domačih izdelkov omenjenih v uvodu, se je hitro zgodilo, da so kitajsko kopijo prekopirali še drugi kitajski ponudniki elektronskih naprav.

Tako imamo danes na tržišču več različnih nočnih nastavkov za okular. Že podjetje PARD je svoj uspešen model 007 nekajkrat posodobilo in danes poznamo vsaj pet različic (PARD 007, PARD 007A, PARD 007V, PARD 007S in PARD 007SP).

Svetujemo torej izbor proizvajalca pri katerem lahko kupec pričakuje vsaj osnovno podporo po nakupu.

S tehničnega vidika se naprave med seboj razlikujejo po naslednjih značilnostih:

• goriščna razdalja leče objektiva
• valovna dolžina infrardečega (IR) osvetljevalca
• resolucija svetlobnega senzorja
• integriran laserski daljinomer (LRF)

Goriščna razdalja leče objektiva

Goriščna razdalja leče objektiva določa, s kolikšno povečavo naprava prikazuje sliko, vidno v strelnem daljnogledu. Na trgu so večinoma nastavki z goriščno razdaljo objektiva 12 mm in 16 mm. Pri tem velja, da nastavki z goriščno razdaljo objektiva 12 mm sliko povečajo minimalno ali skoraj nič, nastavki z goriščno razdaljo objektiva 16 mm pa sliko povečajo približno za količnik 1.4x.

Pri nastavkih z goriščno razdaljo objektiva 12 mm bomo tako videli celotno vidno polje strelnega daljnogleda, povečava pa bo ostala približno enaka, kot jo ima strelni daljnogled. Pri nastavkih z goriščno razdaljo objektiva 16 mm, pa je zunanji del vidnega polja v strelnem daljnogledu odrezan, povečava strelnega daljnogleda pa se poveča za 1.4x.

Med nastavki z različnimi goriščnimi razdaljami izbiramo glede na tip strelnega daljnogleda, na katerem bomo nastavek uporabljali in glede na najbolj pogost način lova, ki ga nameravamo izvajati z nastavkom.

V teoriji naj bi bil model z goriščno razdaljo objektiva 12 mm bolj praktičen in univerzalen, kadar je nameščen na strelni daljnogled s tehničnimi lastnostmi primernimi za uporabo z nočnimi nastavki na okularju. Pri strelnih daljnogledih, ki imajo možnost nastavitve paralakse in nizko začetno povečavo, bomo tako lahko izkoristili široko vidno polje majhne začetne povečave, sliko cilja pa si bomo približali z uporabo variabilne povečave na strelnem daljnogledu.

Tudi v primeru, ko imamo na puški strelni daljnogled z nekoliko višjo začetno povečavo, nam model z goriščno razdaljo objektiva 12 mm ne bo še dodatno povečal slike in s tem zmanjšal vidnega polja.

V primerih, ko imamo na puški strelni daljnogled brez možnosti nastavljanja paralakse in nizko začetno povečavo, pa nam morda pride prav izbor modela z goriščno razdaljo objektiva 16 mm, ki nam bo nekoliko približal cilj. S strelnim daljnogledom brez možnosti nastavitve paralakse, variabilne povečave na strelnem daljnogledu, ob sočasni uporabi nočnega nastavka na objektivu, ponoči namreč ne moremo uporabljati.

Ne glede na možnost izbire med nastavki z goriščno razdaljo 12 mm ali 16 mm je potrebno poudariti naslednje: Razlike pri sami uporabi niso tako velike in očitne, kot se morda zdi ob prebiranju specifikacij samih naprav.

Z nekaj vaje in prilagoditvijo nastavitev je v veliki večini primerov mogoče uspešno uporabljati oba tipa nastavkov.

Podatka o goriščni razdalji objektiva in s tem povezanim količnikom povečanja slike v strelnem daljnogledu ne smemo zamenjati z navedbami proizvajalcev, da imajo njihove naprave 4x ali večji ZOOM količnik. Pri uporabi slednjega gre za digitalno približevanje slike na zaslonu nastavka, z neizbežnim poslabšanjem kakovosti slike. Če je le mogoče, se uporabi digitalnega ZOOM-a izognimo in namesto tega raje uporabimo variabilno povečavo strelnega daljnogleda, kar bomo opisali v nadaljevanju.

Valovna dolžina infrardečega (IR) osvetljevalca

Valovna dolžina infrardečega (IR) osvetljevalca je lahko 850 nm ali 940 nm. Pri tem velja, da IR-osvetljevalec valovne dolžine 850 nm cilj osvetljuje močneje in posledično omogoča opazovanje na daljše razdalje. IR osvetljevalec valovne dolžine 940 nm nam sicer ne omogoča opazovanja na enakih razdaljah kot osvetljevalec valovne dolžine 850 nm, ima pa to prednost, da je za živa bitja še slabše viden.

Ne glede na splošno prepričanje, da je svetloba v IR-valovnem spektru očem nevidna, se pri pogledu neposredno proti IR-osvetljevalcu namreč vidi rdečkasta svetloba, ki jo živa bitja zaznajo. Ta svetloba je pri IR-osvetljevalcih valovne dolžine 940 nm bistveno šibkejša kot pri tistih z valovno dolžino 850 nm.

*OPOZORILO* Bralce opozarjamo, da lahko neposreden pogled v IR osvetljevalec poškoduje oči, zato naj tega ne počno!

Katere vrste IR-osvetljevalec bomo izbrali, je odvisno predvsem od načina lova in vrste divjadi, katero bomo z njim lovili. Če večino lovov izvajamo na krmišču za divje prašiče, kjer so razdalje kratke, cilji pa relativno veliki, potem nam bo IR-osvetljevalec valovne dolžine 940 nm zadostoval glede moči in hkrati zagotavljal dodatno prikritost.

Dobro sta poznana previdnost in intelekt divjih prašičev, ki znajo povezati dogodke pred strelom in naslednjič, ko bodo opazili rdečo svetlobo, ki sveti iz IR-osvetljevalca, bodo krmišče morda še pravočasno zapustili.

Pri lovu na daljše razdalje, recimo pri čakanju divjih prašičev na polju ali lovu na predatorje* pa je bolje izbrati osvetljevalec valovne dolžine 850 nm, ki nam bo omogočal daljše strele.

*OPOZORILO* Bralce opozarjamo, da je uporaba vseh vrst nočnih namerilnih naprav v Sloveniji dovoljena izključno za lov na divje prašiče, v skladu z Zakonom o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. V marsikateri državi, tudi v naši soseščini, pa je uporaba nočnih namerilnih naprav pri lovu na lisice in šakala že dovoljena.

Glede na tehnologijo delovanja delimo (IR) osvetljevalce na LED in laserske. Starejši LED osvetljevalci so bili primerni za nočne naprave s senzorji nizke resolucije, ki pa so posledično bili bolj občutljivi za svetlobo. Z razvojem visoko-resolucijskih senzorjev se je pojavila potreba po močnejših IR-osvetljevalcih, ki so sedaj narejeni na laserski tehnologiji.

Še posebej se popularni IR-osvetljevalci, ki uporabljajo laserske diode tipa Vertical Cavity Surface Emitting Laser (VCSEL). Takšna tehnologija omogoča izdelavo močnejših osvetljevalcev ob bistveno manjši površini leče, hkrati pa VCSEL razprši IR-svetlobo lepše in bolj enakomerno kot klasični laserski osvetljevalci starejšega tipa. Večina nastavkov (zagotovo PARD in Sytong) ima vgrajene IR-osvetljevalce tipa VCSEL.

Moč osvetljevanja in širino IR-snopa nastavljamo s premikanjem IR-osvetljevalca naprej in nazaj. Pri tem velja, da je pri širokem snopu IR-svetlobe moč osvetljevanja manjša. Ko IR-osvetljevalec izvlečemo do konca, se moč osvetljevanja poveča, zoži pa se snop osvetlitve in posledično zmanjša osvetljeno vidno polje.

Resolucija svetlobnega senzorja

Resolucija svetlobnega senzorja v nastavku je pomembna za ostrino prikazane slike. Velja načelo: več svetlobnih pik, kot je v senzorju, bolj ostra in podrobna je prikazana slika. Vendar je potrebno pri uporabi nočnih naprav ponoči upoštevati tudi občutljivost senzorja na svetlobo, katere je ponoči vedno premalo.

Občutljivost senzorja se z večanjem resolucije manjša. Konstruktorji morajo namreč na enako površino senzorja vdelati večje število slikovnih točk, kar pa je možno le tako, da so slikovne točke manjše. Manjša slikovna točka pa je bistveno manj občutljiva na svetlobo od večje.

Večina nastavkov na tržišču ima senzorje velike ločljivosti, saj proizvajalci sledijo željam kupcev po ostri sliki. Zmanjšana občutljivost takšnih senzorjev pa se rešuje z že omenjenimi močnejšimi IR-osvetljevalci laserskega tipa VSCEL.

Integriran laserski daljinomer (LRF)

Integriran laserski daljinomer (LRF) nam omogoča, da pred strelom izmerimo razdaljo do cilja. V primeru lova na divje prašiče na privabljalnem krmišču sicer ta funkcija nima kakšne uporabne vrednosti. Razdalje so znane vnaprej, balistične lastnosti kalibrov, primernih za lov na divje prašiče, pa na tako kratkih razdaljah pri merjenju ne potrebujejo višinskih popravkov.

Nekaj več uporabnosti ima laserska tehnologija pri lovu na odprtih poljih, a tudi tu običajno uporabljamo dovolj razantne kalibre, ki na lovsko pravičnih razdaljah še ne potrebujejo popravkov po višini. Dejansko so integriran laserski daljinomer na nočnih namerilnih napravah razvili bolj zaradi potrebe lovcev v Veliki Britaniji in Avstraliji. V teh dveh državah in morda še kje drugje je dovoljeno loviti z zračnimi puškami, zelo popularen pa je tudi lov na divje kunce z malokalibrskimi puškami.

Balistična krivulja leta izstrelkov pri teh orožjih je že tako ukrivljena, da je za natančen strel potrebno izmeriti razdaljo do cilja. Funkcija integriranega laserskega merilnika razdalje je torej na voljo, kupec pa se mora sam odločiti, ali jo dejansko potrebuje.

Izbor primernega strelnega daljnogleda

Ne glede na opisane razlike med posameznimi modeli so osnovne fizikalno-optične zakonitosti primernih strelnih daljnogledov in način priprave nastavka enake za vse modele.

Strelni daljnogledi, primerni za optimalno uporabo z nočnimi nastavki na okularju, morajo imeti naslednje lastnosti:

• možnost nastavljanja paralakse
• nizko začetno povečavo
• premaze leč, ki ne blokirajo IR-svetlobe

Možnost nastavljanja paralakse

Med spreminjanjem variabilne povečave na strelnem daljnogledu se slika cilja v nočnem nastavku zamegli in edini način, da jo ponovno izostrimo, je uporaba funkcije nastavljanja paralakse. Pri strelnih daljnogledih poznamo dva načina nastavljanja paralakse. Z obročem na objektivu (AO-adjusted objective) ali s stransko kupolo (SF-side focus).

Oba načina sta z optičnega vidika povsem enakovredna. Stranski fokus SF je nekoliko priročnejši, saj kupolo lažje dosežemo, rok ni potrebno iztegovati vse do objektiva daljnogleda in ni nevarnosti, da bi z roko zastrli snop svetlobe IR-osvetljevalca.

So pa po drugi strani strelni daljnogledi z AO nastavitvijo paralakse nekoliko lažji in kompaktnejši. Pri izbiri strelnega daljnogleda je pomembno, da ima možnost nastavitve paralakse vsaj do 10 m ali še bližje. IR-svetloba se zaradi drugačne valovne dolžine v sistemu leč strelnega daljnogleda lomi drugje kot vidna svetloba. Zaradi tega se tudi na oznake razdalj na obroču za nastavljanje paralakse v nočnih razmerah ne moremo zanesti. Z vrtenjem obroča enostavno nadaljujemo tako dolgo, da slika v nastavku postane ostra.

Nizka začetna povečava

Z večanjem povečave se manjša vidno polje strelnega daljnogleda. Posledično je v takšen strelni daljnogled že čez dan težje zajeti cilj. Ponoči, ko s prostim očesom ne vidimo cilja, pa imamo dejansko na voljo samo ozko vidno polje strelnega daljnogleda z nočnim nastavkom.

Še posebej pri lovu na lisico in šakala je cilj težko ujeti v vidno polje, saj je bolj ali manj ves čas v gibanju. Primerni strelni daljnogledi imajo začetne povečave med 2x do 4x. Seveda bi bile povečave manjše od 2x tudi dobra rešitev, vendar so strelni daljnogledi, ki bi imeli povečavo manj kot 2x in hkrati možnost nastavitve paralakse, bolj izjema kot pravilo.

Premazi leč, ki ne blokirajo IR-svetlobe

Proizvajalci strelnih daljnogledov uporabljajo različne vrste premazov leč, ki pripomorejo k izboljšanju prepustnosti leč za svetlobo. Ker lahko človeško oko zazna svetlobo samo v vidnem spektru, so premazi leč na strelnem daljnogledu optimizirani tako, da prepuščajo čim več svetlobe v »vidni« valovni dolžini, posledično pa blokirajo prepustnost IR-svetlobe.

Boljši kot so strelni daljnogledi za opazovanje v pogojih slabe svetlobe, slabša je njihova prepustnost za IR-svetlobo. Tako pridemo do paradoksa, ko najdražji strelni daljnogledi svetovno uveljavljenih proizvajalcev v navezi z nočnim nastavkom na okularju ne delujejo najbolje.

Bistveno čistejšo sliko v nočnem nastavku dobimo z uporabo na strelnih daljnogledih srednjega cenovnega razreda, ki bi sicer v mraku ali mesečini precej zaostali za najdražjimi modeli prestižnih znamk. Na tem mestu nam ne preostane drugega, kot da pri izbiri strelnega daljnogleda posežemo po kompromisu, ki pa ima zelo pozitiven učinek na našo denarnico.

Kadar vemo, da bomo strelni daljnogled uporabljali z nočnim nastavkom na okularju, nam ni potrebno posegati višje kot v srednji cenovni razred strelnih daljnogledov s ceno 500 €–1000 €. Lahko posežemo tudi še nižje na cenovni lestvici, še posebej kadar bomo strelni daljnogled namestili na puško šibkejšega kalibra. Vendar z nižanjem cene postanejo vprašljive druge kvalitete strelnega daljnogleda, kot so odpornost na energijo povratnega sunka, natančnost kupol za nastavljanje namerilnega križa, neprodušnost konstrukcije in druge lastnosti, ki sicer z uporabo nočnega nastavka nimajo več nič skupnega, lahko pa nam povzročajo težave pri uporabi strelnega daljnogleda.

Pri dosedanji uporabi in testiranju različnih strelnih daljnogledov smo oblikovali seznam strelnih daljnogledov, ki ob upoštevanju zgoraj naštetih tehničnih pogojev zelo dobro delujejo v kombinaciji z nočnim nastavkom na okularju:

1. Hawke (vsi modeli)
2. Delta optical (serija Titanium, predvsem modela 2.5-15×50 HD SF in 2.5-15×56 HD SF)
3. Athlon (Midas HMR 2.5-15×50)
4. Meopta (seriji Optika 5 in Optika 6)

Seznam seveda še zdaleč ni končen in le neposreden preizkus v nočnih razmerah lahko poda odgovor, ali je strelni daljnogled primeren za uporabo z nočnim nastavkom na okularju.

Kaj pa v primeru, ko že imamo strelni daljnogled in le ta ne izpolnjuje vseh želenih lastnosti za uporabo z nočnimi nastavki na okularju? Razen v ekstremnih primerih lahko kombinacijo še vedno uporabljamo, pri tem pa moramo pristati na nekaj omejitev.

Strelne daljnoglede s fiksno nastavitvijo paralakse uporabljamo tako, da variabilno povečavo nastavimo na najmanjšo in je med uporabo nočnega nastavka ne spreminjamo. Slika cilja bo običajno ostra nekje na razdalji med 30 in 70 metrov. Bližje in dalje od teh razdalj pa bo slika cilja nekoliko izven fokusa, a še vedno povsem uporabna za zanesljiv strel.

Ob upoštevanju, da se spodnje povečave variabilnih strelnih daljnogledov običajno gibljejo med 2x in 6x nam to še vedno omogoča strel na običajnih razdaljah za nočni lov. Če nam je povečava vseeno premajhna, si lahko pomagamo še z digitalno povečavo na nočnem nastavku, ki sicer nekoliko poslabša kvaliteto slike, a še vedno omogoča, da zanesljivo oddamo strel.

Nočne nastavke na okularju lahko uporabljamo tudi s strelnimi daljnogledi višjega cenovnega razreda, vendar je pri tem potrebne več IR-svetlobe oziroma se moramo pač sprijazniti s skrajšanim uporabnim dosegom in v nekaterih primerih bolj zrnasto sliko v nočnem nastavku.

Še najtežje je uporabljati nočne nastavke na okularju v kombinaciji s strelnimi daljnogledi velike povečave. Izredno ozko vidno polje in zmanjšana prepustnost daljnogleda za svetlobo sta zelo omejujoča dejavnika. V takšnih primerih mora uporabnik sam oceniti, ali mu izbrana kombinacija omogoča izvajanje njegovega načina nočnega lova.

Dodatna oprema

Kot pri vsej sodobni tehniki, je tudi pri nočnih nastavkih trg hitro ponudil nekaj dodatne opreme, ki poveča učinkovitost delovanja ali pa nam olajša uporabo nastavkov:

1. zunanji IR-osvetljevalci
2. dodatne baterije
3. podaljšek kopita

Zunanji IR-osvetljevalci

Te uporabimo, kadar nam moč integriranega IR-osvetljevalca ne zadošča in želimo povečati uporaben doseg. V takšnem primeru lahko tudi kombiniramo dve različni valovni dolžini IR-osvetljevalcev. Če se odločimo za to opcijo, je zelo uporabna kombinacija integriranega IR-osvetljevalca valovne dolžine 940 nm in zunanjega, močnejšega IR-osvetljevalca valovne dolžine 850 nm.

Zelo uporabno je, če ima zunanji IR-osvetljevalec možnost nastavljanja jakosti svetlobnega snopa. Nekateri nočni nastavki so namreč občutljivi na premočno IR-svetlobo, kar predvsem na kratkih razdaljah povzroči t. i. efekt “prežgane” oziroma povsem bele slike. Z zunanjim osvetljevalcem podaljšamo tudi življenjsko dobo baterij v nočnem nastavku, saj so integrirani IR-osvetljevalci veliki porabniki električne energije.

Za namestitev dodatnega IR-osvetljevalca potrebujemo nosilec, s katerim ga namestimo na strelni daljnogled. Obstaja več vrst nosilcev, od zelo preprostih do takšnih, ki omogočajo fino nastavitev svetlobnega snopa v sredino vidnega polja strelnega daljnogleda.

Dodatne baterije

V žepu lovske jakne so dodatne baterije nujna dodatna oprema. Nastavke Pard in SYTONG napajajo litijeve baterije tipa 18650, brez zaščite in gumba na pozitivnem polu. Zaščitene baterije tipa 18650 so predolge za uporabo v nastavkih PARD in SYTONG, kar je med uporabniki povzročilo že nemalo slabe volje.

Priporočamo pa izbiro baterij tipa 18650 z gumbom na pozitivnem polu v zunanjih IR-osvetljevalcih. Tresljaj IR-osvetljevalca zaradi povratnega sunka puške pri strelu lahko povzroči izgubo stika med pozitivnim in negativnim polom baterije, kar izključi osvetljevalec. In v trenutku, ko moramo zbrano opazovati obnašanje divjadi po oddanem strelu, ostanemo v temi z neosvetljenim ciljem.

Pri nakupu baterij in polnilcev vedno izbirajmo med uveljavljenimi proizvajalci. Baterije tipa 18650 imajo maksimalno kapaciteto okoli 3600 mAh in vse, ki jih razni spletni ponudniki sumljivega slovesa ponujajo z neverjetno visokimi kapacitetami, so prevara. Največjo ponudbo baterij 18650 imajo t. i. VAPE trgovine. Ob nakupu baterij priporočamo tudi nakup ustreznih škatlic za shranjevanje. Poznani so primeri, ko je med baterijami v žepu jakne prišlo do stika in v skrajnem primeru lahko pride tudi do vžiga baterij.

Podaljšek kopita

Podaljšek kopita je zelo uporaben pripomoček, kadar nam spremenjen položaj glave pri merjenju skozi nočni nastavek na okularju ne odgovarja. Obstajajo različni modeli podaljškov, od tehnično zahtevnih nastavljivih, ki nam jih vgradi puškar, do enostavnih gumijastih vložkov v neoprenski prevleki, ki jih z lahkoto nameščamo in odstranjujemo glede na potrebe.

Priprava in namestitev

Priprava in namestitev nočnega nastavka na okular strelnega daljnogleda je zelo pomembna za kasnejšo uporabo in zadovoljstvo uporabnika.

Namestitev adapterja

Postopek pričnemo z namestitvijo adapterja na okular strelnega daljnogleda. Zunanji premeri okularjev strelnih daljnogledov so različni, zato proizvajalci ponujajo različne, bolj ali manj univerzalne sisteme za pritrjevanje.

Najpreprostejši sistem je na začetku prodaje ponujal PARD. V ponudbi je imel adapterje treh različnih velikosti. Kupec je moral izbrati tistega, ki je bil nekaj večji od premera objektiva na njegovem strelnem daljnogledu, prazen prostor med adapterjem in okularjem pa je potrebno zapolniti z ustrezno količino izolirnega traku, katerega PARD priloži vsaki napravi.

Kakorkoli se takšen postopek na prvi vtis zdi, je banalno enostaven, zadeva dejansko deluje. Z malo truda se adapter lahko namesti tako, da se med uporabo nastavek ne premika, tudi po daljšem obdobju nameščanja in snemanja naprave.

Slaba stran takšne rešitve je zamuden postopek, ki ne omogoča, da bi isti adapter hitro menjali na različnih puškah. Lepilo izolirnega traku nam na okularju navadno tudi pusti nekaj sledi, ki pričajo o uporabi adapterja na strelnem daljnogledu. Z razvojem so se na trgu pojavili univerzalni nastavki, ki z uporabo notranjih vložkov različnih dimenzij omogočajo hitrejše menjavanje adapterjev med različnimi strelnimi daljnogledi.

Priprava in nameščanje nočnega nastavka

Prižgemo napravo in z vrtenjem obroča za nastavitev dioptrije prilagodimo napravo našemu vidu. Dioptrija je nastavljena pravilno, ko so ikone na zaslonu ostre.

Napravo pritrdimo na adapter in z vrtenjem obroča za izostritev namerilnega križa poskrbimo, da je križ v strelnem daljnogledu oster. Pri tem naj nas ne skrbi ali je cilj in ozadje zamegljeno. Oster mora biti samo namerilni križ.

V nadaljevanju to nastavitev spreminjamo samo, kadar napravo uporabljamo na različnih strelnih daljnogledih ali pa če se nam je nehote premaknil obroč za izostritev.

Z vrtenjem obroča za korekcijo paralakse na strelnem daljnogledu izostrimo cilj. Vsakič, ko spremenimo povečavo na strelnem daljnogledu ali se spremeni razdalja do cilja, je potrebno ostrenje popravljati. Prav tako bomo morali ostrenje cilja popraviti, ko bomo prešli iz dnevnega načina v nočni način uporabe z uporabo IR-osvetljevalca.

Uporaba

Sedaj, ko smo pravilno nastavili in na okular namestili nočni nastavek, bomo podali še nekaj nasvetov pri uporabi med lovom.

Ko pričnemo z lovom, si ostrino slike nastavimo na razdaljo, na kateri pričakujemo divjad. Na krmišču je to seveda na mestu, kjer je položena krma. Na odprtem terenu priporočamo nastavitev razdalje na najbližjo verjetno točko prihoda divjadi. Kadar nam je divjad zelo blizu, bo vsako nepotrebno popravljanje nastavitev nastavka in strelnega daljnogleda povzročalo nepotrebne šume in povečalo možnost, da se divjad splaši.

Uporabljajmo funkcijo nastavitve jakosti in širine snopa na IR-osvetljevalcu. Na ta način bo slika ostra, ocena divjadi pred strelom pa enostavnejša in zanesljivejša.

Prižiganje nočnega nastavka običajno traja 5–10 sekund, zato priporočamo uporabo funkcije “v pripravljenosti“, iz katere napravo aktiviramo samo s kratkim pritiskom na gumb za vklop. Pri tem pa ne smemo pozabiti naprave povsem izklopiti, ko končamo z lovom, sicer nas bo naslednjič “razveselila” povsem izpraznjena baterija.

Z menjavo baterijskega vložka ne čakajmo do popolne izpraznitve, saj se baterije v različnih vremenskih pogojih obnašajo različno. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je utripajoč rdeč znak za prazno baterijo ravno v času, ko se pripravljamo na strel. Baterijo zamenjajmo, ko indikator napolnjenosti kaže zadnjo od treh stopenj. 

Streljanje z nočnim nastavkom na okularju je zaradi drugačnega položaja glave lahko precejšen izziv za neizkušene strelce. Priporočamo vadbo na strelišču, kjer se bomo lahko na to navadili in pridobili potrebno zaupanje v napravo in lastne strelske sposobnosti. Nočni nastavki PARD in SYTONG imajo poleg nočnega načina tudi dnevni, barvni način delovanja, ki omogoča uporabo pri dnevni svetlobi brez dodatnega IR-osvetljevanja, kar nam omogoča vadbo na strelišču podnevi.

Večina nočnih nastavkov ima možnost snemanja videoposnetkov in zajemanja fotografij. Kakorkoli se nekaterim lovcem zdi neprimerno snemanje in objavljanje videoposnetkov trenutka, ko uplenimo divjad, ima funkcija snemanja tudi zelo uporabno vrednost. Po lovu lahko v miru pogledamo, kako smo oddali strel. Še posebej pri morebitnih zgrešenih strelih lahko analiziramo napake, ki smo jih naredili. V primeru ko divjad po strelu ni obležala na mestu, lahko s pregledom posnetka dokaj natančno ocenimo, kam smo zadeli in v katero smer je divjad po strelu pobegnila. 

Zaključek

Uporaba nočnega nastavka na okularju predstavlja cenovno dostopen in ob pravilni uporabi kakovosten pripomoček za nočni lov. Skupaj s primernim strelnim daljnogledom dobimo kombinacijo, ki omogoča uporabo kvalitetne dnevne optike do trenutka, ko zmanjka dnevne svetlobe. Nato pa v nekaj sekundah s preprosto namestitvijo nočnega nastavka na okular strelnega daljnogleda le tega spremenimo v učinkovit nočni strelni daljnogled in podaljšamo lov dolgo v noč, ko bi sicer že davno lahko le pospravili lovsko opremo in se odpravili domov.