Na trgu obstajajo 3 glavne vrste zaslonov – LCD, OLED in AMOLED.
LCD ali Liquid Crystal Display je cenejši in slabše kakovosti v primerjavi z OLED in AMOLED. LCD je zgrajen iz več komponentnih plasti, zaradi česar je debelejši od novejših zaslonov. LCD je sestavljen iz posebnih tekočih kristalov, ki jih osvetljuje fluorescentna osvetlitev. Kakovost slike je slabša, kaže se pomanjkanje kontrasta (črna barva se zdi siva), poraba moči je stalna in ne vpliva na barvo na zaslonu. V primerjavi z drugimi zasloni, je slednji bolj pregleden pod sončno svetlobo.
OLED ali Organic Light Emitting Diode. Sestavljen je iz manj komponentnih plasti kot LCD, kar ga naredi tanjšega. OLED tankoplastni zaslon je narejen iz organskega materiala. Ko gre skozenj tok, odda svetlobo. Na OLED-u dobite veliko boljšo črno barvo. Pri prikazovanju temnejših barv porabi manj energije.
AMOLED ali Active Matrix Organic Light Emitting Diode je korak pred OLED tehnologijo. Poganja ga posebna TFT tehnologija. TFT ravnina se aktivira ob sprejemu električnih tokov, medtem ko TFT nizi delujejo kot stikala za vsak piksel posebej. Prednost v primerjavi z LCD-jem je, da je AMOLED tanjši in bolj fleksibilen. AMOLED ima hitrejše osveževanje slike, višji kontrast, nima omejitev pri velikosti prikaza in porabi manj energije pri prikazovanju temnejših barv. AMOLED zaslon je slabo pregleden pod direktno sončno svetlobo. Ko prikazuje svetlejše barve, porabi več energije. Organski materiali imajo krajšo življenjsko dobo. AMOLED ima še manj komponentnih plasti, zaradi česar so ti zasloni tanjši od OLED.
Če povzamemo, je LCD tehnologija že nekaj časa dostopna, medtem ko je AMOLED na tržišču novejši in uporablja naprednejšo tehnologijo.
AMOLED je boljša različica OLED-a. AMOLED-i in OLED-i so boljši od LCD-jev, saj zagotavljajo boljšo kakovost slike, hitrejše osveževanje, večji kontrast in ločljivost, večjo svetlost, boljše kote gledanja, so lažji in bolj fleksibilni.
AMOLED zaslon (Pulsar FXQ 38)