Na tokratnem testu v lovišču smo preizkusili termovizijski monokular, ki nosi zveneče ime s področja lovske in strelske optike. A dejstvo je, da imata termovizijska tehnologija in klasične optične naprave, ki temeljijo na steklenih lečah, bolj malo skupnega. Steiner je tako kljub nesporno impresivnim izdelkom, ob prevladi Pulsarja in nekaterih kitajskih proizvajalcev, na področju termovizijskih naprav bolj na obrobju.
Model Nighthunter H35 GEN II ima zelo obetajoče tehnične podatke in skozi intenzivno uporabo pri lovu smo preverili, koliko je konkurenčen bolj poznanim znamkam in vreden svojega zvenečega imena.
Tehnični podatki
Termovizijski monokular Nighthunter H35 GEN II je opremljen s senzorjem resolucije 640×512 točk in 12 µm razdaljo med slikovnimi točkami. Toplotna občutljivost (NETD) senzorja znaša v današnjem času ne preveč izjemnih <35mK. Toplotni senzor je podprt z germanijevo lečo goriščne razdalje 35 mm in hitro F1.0 zaslonko. Sliko prikazuje na zaslonu OLED HD velikosti 1280×960 točk. Velik zaslon lepo dopolnjuje tudi sicer zelo široko vidno polje, ki znaša 21,7m / 100m razdalje.
Steiner Nighthunter H35 GEN II se po tehničnih značilnostih uvršča v, recimo temu, začetni zgornji razred termovizijskih monokularjev. Še do pred kratkim je veljalo, da zgornji kakovostni razred predstavljajo le monokularji s senzorji resolucije 640×480 oziroma 640×512 in lečami goriščne razdalje 50 mm. Razdalja med toplotnimi točkami senzorjev je znašala 17 µm ali 12 µm, vrednost NETD pa se je gibala med <40 mK do <25 mK, pri čemer so senzorji s 17 µm praviloma dosegali boljšo termalno občutljivost. Tipičen predstavnik takšnega vrhunskega monokularja in standard za primerjavo ostalih izdelkov je bil Pulsar Helion 2 XP50 PRO.
Z razvojem senzorjev so tudi tisti z 12 µm dosegali vse višje občutljivosti in vse bolj izpodrivajo senzorje s 17 µm. Z manjšanjem razdalje med točkami na senzorju se začetna optična povečava, ob enaki goriščni razdalji leče, povečuje in posledično zmanjšuje vidno polje termovizijske naprave. Tako imajo termovizijske naprave z lečo goriščne razdalje 50 mm in razdaljo med točkami 12 µm, na razdalji 100 m praviloma okoli 15 m vidnega polja. To sicer ni slabo, a monokularje uporabljamo za opazovanje okolice, pri čemer seveda vsak dodatni meter vidnega polja pride še kako prav. To se še posebej pozna pri opazovanju na krajših razdaljah, kot je lov na divje prašiče na privabljalnem krmišču, kjer običajno opazovanje ne presega razdalje 50 m, kar že tako zmanjšano vidno polje naprave v praksi še prepolovi.
Hitro se je na trgu pojavil razred termovizijskih monokularjev z velikimi senzorji, razdaljo med točkami 12 µm in goriščno razdaljo leče 35 mm ali celo samo 25 mm. Takšne naprave združujejo prednosti velikega vidnega polja, ki ga zagotavlja velik senzor, hkrati pa je kakovost slike in prikaz podrobnosti še vedno dovolj visok, za sodobne standarde.
Koliko podrobnosti bo prikazala termovizijska naprava, je namreč v prvi vrsti odvisno od razdalje med točkami senzorja in goriščno razdaljo leče. Če razdaljo med točkami delimo z goriščno dolžino leče, dobimo kot v miliradijanih MRAD, pod katerim senzor pokrije opazovan objekt.
- Naprava z 12 µm in 35 mm goriščno razdaljo leče 12/35=0.34 mrad.
- Naprava s 17 µm in 50 mm goriščno razdaljo leče 17/50=0.34 mrad.
Na razdalji 100 m tako obe napravi z 1 pikslom senzorja pokrijeta površino 34 mm in teoretično ponujata enak nivo podajanja podrobnosti opazovanega objekta.
S tem izračunom smo pokazali, da lahko termovizijski monokularji z 12 µm in 35 mm goriščno razdaljo leče prikazujejo enako podrobno sliko kot starejši monokularji s 17 µm in 50 mm goriščno razdaljo leče. Leče termovizijskih naprav so narejene iz Germanija, ki ni poceni saj se uporablja v več področjih najsodobnejše elektronike. Uporaba leč s 35 mm namesto 50 mm goriščne razdalje tako znatno prispeva k nižjim stroškom izdelave termovizijske naprave.
| Steiner Nighthunter H35 GEN II | |
| Senzor | 640×512 pikslov 12 µm NETD <35 mK |
| Leča | F35/1.0 |
| Povečava | Optična povečava naprave 2x Digitalna povečava 8x (2x, 4x, 8x) |
| Vidno polje | 12.50 x 9,40 21.7 m/100 m |
| Razdalja detekcije | 1800m |
| Zaslon | OLED 1280×960 |
| Napajanje | 2×18650 Li-ion bateriji (nista vključeni) Čas delovanja do 8,5h USB – C priključek |
| Dimenzije | 210x80x68 mm 514g z baterijami |
| Zaščita | Vodoodporen |
| Video/foto snemanje | Resolucija: 1024×768 Format: mp4 / .jpg 32GB notranjega spomina |
Kakovost slike
Kakovost prikazovanja podrobnosti opazovanega objekta bi pri Steiner Nighthunter H35 GEN II v teoriji morala biti podobno kakovostna kot pri starejših napravah s 50 mm dolgo goriščno razdaljo leče. A na končno kakovost slike vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so NETD, kakovost zaslona in algoritmi, s katerimi procesor pretvori zajete podatke v človeškim očem vidno sliko na zaslonu. Med našim testom se je pokazalo, da je slika v monokularju Steiner Nighthunter H35 GEN II povsem korektna in kakovostna, kadar napravo uporabljamo v ugodnih atmosferskih pogojih za delovanje termovizije. Takrat je bila slika živih bitij dokaj podrobna in lepo izstopajoča iz ostale, hladnejše okolice.
Težave s kakovostjo slike, predvsem s podrobnostmi prikazovanja okolice, pa so se pojavile v naslednjih treh primerih. Kadar je bilo v ozračju več kot 90% vlage, v megli in kadar smo bili v lovišču v ali takoj po dežju. V prvih dveh primerih je trpela kakovost celotne slike. Doseg zaznavanja se je precej zmanjšal, topli objekti pa so bili v sliki prikazani zamegljeno, kot da bi bili za nekakšno koprenasto zaveso. Posledično je bilo pri tem prikazanih bistveno manj podrobnosti cilja, okolica pa je bila prikazana bolj ali manj kot enakomerno obarvana podlaga, kot da bi žival stala v studiu med stenami brez rastlinja in ostalih objektov. V takšnem primeru se je dosti težje orientirati, kje v prostoru se nahaja cilj, koliko je od nas oddaljen in ali je v smeri proti cilju varno streljati. V tretjem primeru, torej med ali takoj po dežju, pa je Steinre Nighthunter H35 GEN II prikazoval živa bitja ostro in podrobno, le okolica je bila enako nerazločna in izenačena kot v prvih dveh primerih.
Slabšo kakovost prikazovanja slike v, za termovizijo, težavnih atmosferskih razmerah, pripisujemo vrednosti NETD <35 mK, kar napravi pač omejuje razlikovanje med izredno majhnimi temperaturnimi razlikami v prostoru, do katerih pride v prej navedenih specifičnih situacijah. Resnici na ljubo imajo v takšnih vremenskih pogojih težave vse termovizijske naprave, vendar jih tiste, z resnično vrhunskimi vrednostmi NETD <25 mK, <20 mK ali celo <18 mK, dosti uspešnejše rešujejo.
V dobrih atmosferskih pogojih smo s Steiner Nighthunter H35 GEN II lahko prepoznavali vrsto divjadi na oddaljenosti okoli 200 m kadar je le ta mirovala in na oddaljenosti 400-500 m, kadar se je divjad premikala. Pri tem je pomembno poudariti, da za prepoznavanje vrste divjadi in ostalih živih bitij skozi termovizijske naprave na podlagi značilnosti premikanja, potrebuje uporabnik določeno mero izkušenj, ki si jih lahko pridobi samo v lovišču in s termovizijskim monokularjem v roki.
Test smo izvajali konec novembra in prve dni decembra. Srnjaki so bili takrat že brez rogovja in ta način ocenjevanja občutljivosti naprave nam ni bil omogočen. Glede na prikazovanje podrobnosti okolice ocenjujemo, da bi na razdalji okoli 50 m in bližje Steiner Nighthunter H35 GEN II prikazoval tudi rogovje srnjakov in jelenov, a le v dobrih pogojih. Prepoznavanje srnjadi po spolu je bilo mogoče glede na ostale telesne značilnosti in zagotovimo lahko, da bi na razdaljah, kjer se lovijo divji prašiči na krmiščih, bilo mogoče prepoznavanje odraslih divjih prašičev po spolu.
Steiner Nighthunter H35 GEN II je v dobrih pogojih različne objekte v lovišču risal dovolj natančno, da smo se lahko orientirali v prostoru in tudi zadovoljivo ocenili razdalje do cilja na podlagi predhodnega poznavanja lovišča.
Steiner Nighthunter H35 GEN II omogoča uporabniku nastavitev 6 različnih barvnih palet prikazovanja toplega objekta. White Hot, Black Hot, Red Hot, Iron-Red, Fire in Amber. Kot običajno se bomo tudi tokrat izognili svetovanju, katero barvo naj posameznik izbere, saj bo lahko to sam ugotovil z nekaj izkušnjami pri uporabi naprave. V našem primeru smo največ uporabljali barvno paleto White hot, ki je večino zaslona prekrivala s temnejšim ozadjem hladne okolice, s čimer smo poizkušali zmanjšati izgubo nočnega vida. Po potrebi, smo za boljšo detekcijo na hitro izbrali še Black hot, ostalih barvnih kombinacij pa nismo uporabljali. So pa na voljo uporabniku in z nekaj prakse pri uporabi termovizijske naprave, si bo vsak posameznik hitro izbral, katera barva mu najbolj ustreza.
Veliko vlogo pri kakovostnem prikazovanju slike ima seveda zaslon termovizijske naprave. Steiner Nighthunter H35 GEN II je opremljen z velikim OLED zaslonom resolucije 1280×960 slikovnih točk. Tako velik zaslon se odlično dopolnjuje s širokim vidnim poljem, ki ga zajema toplotni senzor naprave. Slika na zaslonu je čista, dobra resolucija pa ne utruja oči med dolgotrajno uporabo naprave.
Steiner Nighthunter H35 GEN II omogoča do 8x digitalno povečavo slike, kar ob osnovni 2X optični povečavi daje skupno povečavo 16x. Seveda ob uporabi digitalne povečave prihaja do kockaste slike, kar pa pri Nighthunter H35 GEN II do nekje 6x skupne povečave še ni preveč moteče. Zelo dobro se je pri digitalni povečavi izkazal način povečevanja slike, ki poleg običajnega povečevanja digitalnega ZOOM-a za 2x, 4x in 8x omogoča tudi bolj fine nastavitve po 0,5x korakih. Digitalni ZOOM upravljamo z dvema gumboma, kar omogoča povečevanje in tudi zmanjševanje slike gor/dol in ne samo navzgor od 2x do 8x in nato ponovno na osnovno optično povečavo. Kratek pritisk na enega izmed ZOOM gumbov spremeni povečavo za 2x, daljši pritisk na isti gumb pa za 0,5x. Tako lahko zelo natančno nastavimo povečavo do velikosti slike, ki jo želimo v razmerju do tega, za koliko se kakovost slike poslabša in ko kockastost slike postane moteča, jo lahko z nasprotnim gumbom takoj zmanjšamo.
Steiner Nighthunter H35 GEN II omogoča tristopenjsko spreminjanje načina slike. V osnovi je nastavljena v načinu Standard, omogoča pa še način Improved ter Discovered. Funkcija je podobna funkciji ojačitve termovizijskega signala, ki ga za uporabo v slabših termovizijskih pogojih ponujajo ostali proizvajalci. Večino časa smo imeli vključen način slike Standard. V megli smo preizkusili način Improved, ki je za malenkost izostril tople objekte. Uporabnost načina slike Discovered pa nam je ostal uganka, saj nismo našli pravega smisla uporabe. Ob vključitvi se namreč ekran popolnoma zatemni, le najtoplejši objekti ostanejo vidni. Morda je namen tega načina ustvariti še večji kontrast med hladnimi in toplimi objekti v vidnem polju naprave, vendar je ob siceršnjem zelo dobrem kontrastu toplih objektov na sliki vseh termovizijskih naprav, takšen način prikazovanja slike popolnoma nepotreben. Ob tem namreč izgubimo pregled nad okolico in položajem opazovanega živega bitja v prostoru, kar je za varen lov nesprejemljivo.
Ergonomija in delovanje naprave
Oblika Steiner Nighthunter H35 GEN II je eden izmed adutov te naprave, čeprav bi se tudi tu dalo še kaj izboljšati. Naprava je dokaj kompaktna in ne ovira preveč uporabnika pri souporabi z ostalo lovsko opremo. Za spravilo v žepe lovske jakne morajo biti slednji dokaj veliki in povsem prazni. Pulsarjevi monokularji serije Axion tudi v primerjavi s Steiner Nighthunter H35 GEN II, vsaj kar se tiče kompaktnosti, še nimajo tekmeca. Zaradi uporabe dveh baterij tipa 18650, ki sta umeščeni v spodnji del naprave ena zraven druge, je naprava na dnu nekoliko širša, kar pa omogoča stabilen naslon na rob lovske preže ali drugega objekta, s katerega opazujemo okolico.
Ohišje je izdelano iz polikarbonata in dodatno gumirano, kar Steiner imenuje Makrolon tehnologija. Na otip deluje natančno in kvalitetno izdelano, čeprav na prvi pogled morda nekoliko krhko in ne robustno. Vendar nas Steiner na svoji spletni strani prepričuje, da ravno tehnologija Makrolon daje njihovim napravam robustnost, ki jo zahtevajo tudi vojaške in ne samo civilne naprave.
Trak za roko, katera drži monokular, se lahko nastavi na levo ali desno stran, vendar se nam je po namestitvi ves čas odpenjal in smo ga po nekaj izhodih enostavno odstranili. Zaradi oblike naprave le ta lepo leži v roki in traku nismo pogrešali, ko smo napravo odmaknili od očesa, smo jo enostavno spustili na prsi visečo na obesku za okoli vratu.
Razporeditev gumbov na napravi je nekoliko drugačna kot pri najbolj znanih proizvajalcih, a se uporabnik hitro privadi na ukaze, ki so zelo domišljeni. Gumb za vklop in izklop naprave se nahaja na spodnjem delu ohišja pred vratci za baterije. Namestitev preprečuje, da bi med pritiskanjem na funkcijske tipke pomotoma pritisnili gumb on/off, kar v najboljšem primeru napravo prestavi v »mirovanje« pri nekaterih napravah pa jo celo ugasne. Pri Steiner Nighthunter H35 GEN II pa te nevarnosti ni, saj bomo na on/off gumb pritisnili le takrat, ko bomo to zavestno hoteli.
Poseben je tudi gumb za video snemanje in zajemanje posnetkov. Dolg pritisk na gumb sproži snemanje videoposnetka, kratek pa posname fotografijo. Pri tem smo opazili, da videoposnetek ne omogoča sočasnega snemanja zvoka, kar je v današnjem času rahlo nenavadno. Tipke gor/dol ter levo desno omogočajo spreminjanje digitalne povečave, menjavanje barvnih palet ter načina slike, kadar jih uporabljamo med standardnim delovanjem naprave. V povezavi s tipko MENI, pa vse štiri tipke služijo za navigacijo znotraj menija in podmenijev.
Kalibriranje termovizijskega senzorja poteka v treh standardnih načinih (avtomatsko, polavtomatsko ali ročno) torej enako kot pri večini uveljavljenih proizvajalcih. Smo pa med uporabo opazili, da je kalibriranje senzorja v avtomatskem načinu dokaj neenakomerno časovno razporejeno. Tako glede na dolžino časa med dvema kalibracijama, kot glede dolžine časa, ki jo senzor potrebuje, da izvede posamezno kalibracijo. Predvsem slednje je bilo dokaj nenavadno, saj se je čas kalibracije, ko slika v napravi zmrzne, gibal od izredno kratkih 0,5 s do skoraj neverjetnih 4 s, z vsemi možnimi vmesnimi variantami.
Steiner napravo deklarira kot popolnoma vodoodporno, a pri tem ne navaja IPX standarda, v katerega naj bi se uvrščala. Temperaturno območje delovanja je med -100 do +500 stopinj Celzija. V razmerah, do katerih sicer občasno, a vendarle pride pozimi v Sloveniji, bi si želeli možnost uporabe še v kakšnih 100 bolj hladnem ozračju. Glede na jesenski čas testiranja pa delovanja naprave v tako hladnem vremenu nismo mogli preizkusiti.
Napajanje
Nighthunter H35 GEN II napajata dve standardni bateriji tipa 18650, ki jih lahko kupimo v vseh bolje založenih trgovinah z elektronsko opremo. Dobra stran uporabe baterij 18650 je, da so poceni in lahko dosegljive. Kupec naprave ni odvisen od nakupa posebnega baterijskega vložka, ki ga običajno za precej zasoljeno ceno ponujajo nekateri proizvajalci. Če imamo v lovskem kompletu več naprav, ki jih napajajo baterije takšnega tipa, se tudi zmanjša potreba po številu rezervnih baterij, ki jih nosimo s sabo.
Je pa na trgu ogromno ponudnikov baterij 18650, ki se močno razlikujejo tako po kapaciteti kot po kakovosti izdelave. Kapaciteta baterij na trgu variira od 1800 mAh, do 4000 mAh. Iz tega razloga je podatek, ki ga navaja Steiner o času delovanja naprave Nighthunter H35 GEN II težko preverljiv. Še posebej ob dejstvu, da ob nakupu v kompletu ne dobimo vsaj dveh baterijskih vložkov, ki bi lahko služila kot neki standard, po katerem je Steiner meril čas delovanja naprave. Proizvajalec navaja, da bo naprava z dvema povsem napolnjenima baterijama delovala vsaj 8,5 ure. Na testu smo to trditev večkrat preverili in merili koliko ur lahko pričakujemo, da bo naprava delovala. Povprečen čas delovanja naprave z enim povsem napolnjenim parom baterij je znašal okoli 9 ur. Pri tem je treba upoštevati, da smo za potrebe testiranja uporabljali par povsem novih baterij 18650 kapacitete 3000mAh. Testiranje vzdržljivosti baterij v napravi smo izvajali tako, da smo napravo prižgali s popolnoma napolnjenimi baterijami. Na lovu, ki je običajno trajal 4-5 ur, so bile temperature okoli 0 stopinj Celzija, po povratku pa smo napravo pustili prižgano na sobni temperaturi, dokler se baterije niso izpraznile.
Steiner v navodilih priporoča uporabo baterij 18650 dolžine med 67-71 mm. Takšno dolžino imajo baterije 18650 z gumbom na + polu, ali tiste z lastno zaščito pred prenapolnjenostjo. Ker tega podatka nismo poznali pred nakupom baterij, smo uporabljali baterije brez gumba na + polu dolge 65 mm, kakršne uporabljajo naprave proizvajalca PARD. Naprava je tudi s takšnimi baterijami delovala, a le takrat, ko ni bila deležna kakšnih sunkov ali tresenja. Med nošenjem na obesku okoli vratu se nam je zgodilo, da je naprava ugasnila, ko smo hodili po neravnem terenu in je pri tem prihajalo do tresenja naprave. Ko se nam je to zgodilo večkrat, smo postali pozorni in izmerili dolžino baterij v uporabi. Ko smo jih zamenjali z daljšimi, do ugašanja ni več prihajalo tudi ob namernem sunkovitem tresenju, do kakršnega pri normalni uporabi nikakor ne more priti.
Pri uporabi baterij tipa 18650 je treba posebno previdnost nameniti varnemu rokovanju in tudi shranjevanju. Litij-ionske baterije so namreč občutljive na morebitne poškodbe, zaradi katerih lahko pride tudi do vžiga baterije. Prav tako je potrebno biti pazljiv med prenašanjem rezervnih baterij. Hranjenje v žepu lovskih oblačil, pomešano z ostalimi predmeti, kot so na primer ključi avtomobila, lahko privede do kratkega stika. Priporočamo hranjenje baterij v posebnih plastičnih škatlicah in kupovanje priznanih znamk pri zaupanja vrednih ponudnikih.
Naprava deluje tudi ob priklopu neposredno na powerbank hranilnik energije. Pri tem svetujemo, da med morebitno uporabo preko powerbank naprave, v monokularju vseeno pustite dve bateriji, saj USB-C napajalni kabel lahko med premikanjem izgubi stik in v takšnem primeru bo naprava seveda takoj ugasnila. Če pa imamo v napravi dve vsaj minimalno napolnjeni bateriji, bomo verjetno še imeli dovolj časa, da kabel pravilno namestimo.
Zagotovo pa bo naprava delovala priklopljena na powerbank tudi brez vstavljenih baterij, kar smo morali preizkusiti že takoj po prejetju naprave, ko smo presenečeni ugotovili, da Steiner v paket ni vključil vsaj dveh napajalnih baterij, primernih pa tisti hip nismo imeli pri roki. Dejansko je odločitev proizvajalca Steiner, da v komplet naprave tako visokega razreda ne dodajo vsaj dveh kakovostnih polnilnih baterij milo rečeno nerazumljiva in naša edina resna pripomba na vsebino opreme v paketu. Sploh ob podatku, da pa se v kompletu nahaja polnilec za dve bateriji.
Oprema v paketu
Pri nakupu termovizijskega monokularja Steiner Nighthunter H35 GEN II kupec prejme mehko torbico za prenašanje, trak za okoli vratu, trak za držanje z roko, polnilec za dve bateriji z adapterji za različne tipe vtičnic, USB/USB-C kabel in video/USB-C kabel.
Napravi niso priložena nikakršna navodila za uporabo v papirnati obliki, le list papirja s QR kodo, ki nas pripelje do elektronske verzije navodil za uporabo na spletu. Je pa uporaba naprave dokaj preprosta in kdor je vsaj malo vajen dela s podobnimi napravami, navodil niti ne potrebuje. Razen dejstva, da napravi nista priloženi kakršnikoli bateriji, je vsebina dodatne opreme korektna in povsem zadošča.
Povezljivost
Nighthunter H35 GEN II se povezuje z aplikacijo Steiner Connect. Vmesnik aplikacije je nekoliko drugačen od podobnih aplikacij, a logičen in povsem uporaben. Povezovanje z napravo je delovalo stabilno v vseh pogojih. Tudi v okolju, kjer je bilo naenkrat na voljo več WIFI omrežij, je povezava med pametno napravo (telefon, tablični računalnik) delovala stabilno. Aplikacija omogoča prenašanje fotografij in videoposnetkov, upravljanje skoraj vseh funkcij naprave na daljavo, (razen seveda ostrenja slike) ter prenašanje programskih posodobitev.
Zaključek
Steiner Nighthunter H35 GEN II je zelo dober termovizijski monokular, predvsem če na napravo gledamo z vidika razmerja kakovosti slike in kompaktnosti naprave. Kombinacija velikega senzorja, velikost pikslov 12 µm in 35 mm goriščna razdalja leče, zagotavlja ob kompaktnosti tudi zelo dobro sliko. Uporaba baterij tipa 18650 poenostavi in poceni oskrbo z rezervnimi baterijami. Dimenzije naprave nam že omogočajo souporabo z večino ostale lovske opreme, brez sklepanja kompromisov, kateri kos bo potrebno zaradi termovizijskega monokularja pustiti doma. Za uporabo v okolju, kjer je pogostokrat v ozračju visoka vlaga in megla, bi si želeli nekaj boljši NETD. Verjetno bi kakšnega kupca več pritegnila tudi možnost izbire verzije z vgrajenim laserskim daljinomerom, kar v tem razredu ponuja skoraj vsa konkurenca.
Nikakor pa ne smemo pozabiti, da ob vseh navedenih lastnostih za povrh vsega dobimo napravo, katera ima na ohišju in traku za nošenje zveneče ime, ki pri marsikaterem lovskem tovarišu še vedno vzbudi precejšnjo mero spoštovanja, pa tudi nekaj malega zavisti.
