Noži za preživetje v naravi predstavljajo pomemben segment nožarskega tržišča vse odkar je Rambo pokazal, da ima lahko v ročaju spravljene vžigalice in laks s trnkom. Verjetno ta trditev ne drži, nekaj resnice pa je v njej vseeno. Kakorkoli že, »preživetveni« noži, kakršni so Rambovi in podobne filmske domislice, so se že pred časom odločno ločili od tako imenovanih »pravih« nožev za življenje na prostem. Medtem, ko prvi stavijo na »hud« izgled in množico dodatne opreme, se drugi zanašajo na dejansko praktično uporabnost in so posledično obliko že davnaj podredili funkciji.
Bushcraft je spretnost preživetja v naravi, kakršno so nekako na začetku tisočletja popularizirali Britanci. Izraz je sestavljanka besed »bush« in »craft«, kar bi zlahka prevedli kot gozdno veščino, predstavlja pa filozofijo, da človek za preživetje v divjini v bistvu ne potrebuje nič drugega kot dober nož. Sodobna angleška bushcrafterska filozofija, ki jo lahko (vsaj na daleč) spoznate preko njihove spletne strani BushcraftUK, je tako pred dobrim desetletjem botrovala nastanku prvega Spydercovega modela Bushcraft. V sodelovanju s Spydercom ga je zasnoval Chris Claycombe, model pa je med ljubitelji bivanja v naravi hitro našel številne uporabnike, kar mu je zagotovilo mesto v stalni ponudbi tega ameriškega proizvajalca nožev.
Za marsikoga je presenečenje že to, da Spyderco sploh izdeluje nože s fiksnim rezilom in ne le zaklopnike, po katerih so precej bolj znani. Model FB26 Bushcraft je bil sprva na voljo le z neobičajno prestižnim (vsaj za tak nož) ročajem iz javorjeve »bule«, ki pa mu je kmalu sledila bolj »ekonomična« in predvsem trpežnejša izvedba z ročajem iz G-10. Danes je oblika Spydercovega Bushcrafta bolj ali manj standardna za tovrstne »outdoor« nože in od ponudbe številnih izdelovalcev ga na prvi pogled loči le Spydercov zaščitni znak – simbolična luknja v rezilu. Z uporabnostjo navdihnjena oblika ročaja omogoča dolgotrajno uporabo brez pretirane utrujenosti in »vročih točk«, ki bi uporabniku povzročale žulje. Klasično »scandi« brušenje mu je zagotavljalo dolgotrajno ostrino – še posebej v kombinaciji s kakovostnim jeklom – ki jo je mogoče vzdrževati tudi na terenu.
Ker pa je stagnacija beseda, ki je pri Spydercu ne poznajo, je tudi dobri stari Bushcraft dobil naslednika, ki je vreden ogleda. Model FB42 Zoomer je več kot le evolucija izvirnega Bushcrafta. Njegov oblikovalec, nizozemski specialist za preživetje v naravi, Thomas Zoomer, se je zgledoval po tradicionalnih bushcraft nožih. Vseeno pa je njegova konstrukcija v vseh pogledih presegla tradicionalne prvine teh, v svojem bistvu, vseeno preprostih orodij. Spyderco Zoomer vsekakor izstopa, ne glede na to med kakšne nože ga postavimo. Izpopolnjena in inovativna oblika ročaja je na prvi pogled vsaj nenavadna, verjetno pa bi jo kdo opisal še kako drugače. Nož sicer pritegne vsak pogled, kar pa verjetno ne pomeni, da bo vsakomur tudi všeč.
Posebnež
A Zoomer ni bil izdelan za občudovanje, pač pa je njegova oblika v vseh pogledih prilagojena funkciji. Kapljičast podaljšek ročaja, ki se dobesedno zliva na hrbet rezila, nudi dobro oporo palcu, ki bi pri običajnem nožu pritiskal na hrbet rezila, kar je za dolgotrajno in naporno rezanje očitna prednost.
V tradiciji bushcraft nožev tudi Zoomer nima branika, vendar ima njegov ročaj tako izrazite vdolbine in izbokline, da branika nismo pogrešali. Gladek ročaj je izdelan iz dveh platnic G-10, ki sta povsem brezšivno zlepljeni, rep ročaja, ki poteka po vsej njegovi dolžini pa se konča z delno skrito luknjo za varnostno vrvico.
Kljub izjemno gladki površini se je G-10 izkazal kot nedrsljiv material, ki omogoča varno uporabo tudi v mokrih razmerah, vseeno pa mu ne bi zaupal, če bi bil naoljen ali zamaščen – skratka, gladka površina ima nedvomno svoje omejitve. Zoomerjevo rezilo je sicer nekaj daljše od Bushcraftovega, bistveno pa se od slednjega razlikuje po načinu brušenja. Na prvi pogled je rezilo s padajočo konico brušeno ravno od hrbta ročaja pa vse do rezila, brez sledu sekundarne ostrine, od blizu pa postane jasno, da gre za konveksno brušenje, tako imenovano »hamaguri« ostrino.
Hamaguri
Pri tem načinu brušenja – hamaguri v japonščini pomeni školjka – se rezilo trebušasto spušča proti ostrini in nima sekundarnega roba. V prerezu rezilo spominja na prerezano jabolčno pečko, od tod tudi pogosto uporabljano ime »appleseed grind«. Čeprav je takšno ostrino pri serijskih nožih zelo težko doseči, zaradi česar jih ni ravno dosti, pa se odlikuje po trajnosti in izjemnih rezalnih lastnostih. Poleg načina brušenja pa je za dobro in trajno ostrino nujno tudi dobro jeklo in Zoomer ima tudi to. CPM 20CV je v nožarski industriji trenutno eno najbolj »vročih« jekel, zaradi visoke vsebnosti vanadijevih karbidov se odlično upira obrabi in pripomore k žilavosti hamaguri ostrine.
Z Zoomerjem je veselje delati, odlično se izkaže tudi pri pripravi hrane, čeprav je očitno, da je v prvi vrsti namenjen za delo pri postavljanju tabora, ostrenje vej in pripravo netiva. Z 265 grami ni ravno lahek nožič, vendar pa je pri sekanju vej dobrodošel vsak dodaten gram.
Z nožem dobimo še odlično usnjeno nožnico, ki jo lahko nosimo na levi ali desni strani, nož počiva v njej dovolj globoko, da ne pogrešamo dodatnih varoval, rezilo pa lahko obrnemo v eno ali drugo stran. Nožnica ima celo dodaten etui v katerega lahko spravimo tiste, za preživetje nepogrešljive malenkosti, kot so vžigalice in trnek, ki smo jih imeli prej spravljene v ročaju Rambo noža.
