Na testu v lovišču smo tokrat preizkusili Pulsarjev najnovejši premium termovizijski monokular Telos XP50LRF. Poznavalci Pulsarjevih termovizijskih monokularjev smo v Telosu videli predvsem nekoliko posodobljen model Helion XP50 Pro, z možnostjo izbire opcije z vgrajenim laserskim daljinomerom. Vendar je Pulsar ob predstavitvi Telosa na letošnjem sejmu IWA 2023 kot glavno novost predstavil zasnovo možnosti kasnejše nadgradnje že kupljene naprave. Tako bo pri Telosu mogoče zamenjati senzor, lečo, zaslon in nekatere elektronske komponente, ko bodo na voljo zmogljivejši od tistega, ki ga boste kupili v osnovi, ali pa dodati LRF modul.
Takšna zasnova je nekaj novega in čas bo pokazal, kako bo delovala in predvsem, koliko lastnikov Telosa bo nadgradnji svoje naprave dalo prednost pred nakupom povsem nove. A nas je na testu zanimalo predvsem, kako se bo obnesel model, ki ga je Pulsar ponudil na začetku proizvodnje.
Tehnični podatki
Model Telos XP50 LRF je opremljen z dobro poznanim senzorjem Lynred resolucije 640×480 in 17 µm razdaljo med slikovnimi točkami. Novost, ki postavlja Telosa pred njegovega predhodnika pa je toplotna občutljivost (NETD) senzorja, ki znaša izjemnih <18 mK. Tako kakovosten senzor je podprt z germanijevo lečo goriščne razdalje 50 mm in hitro F1.0 zaslonko. Sliko prikazuje na zaslonu AMOLED HD velikosti 1024×768 točk. Večji zaslon Pulsar vgrajuje le še v serijo sprednjih termovizijskih nastavkov Krypton 2, kar je logično, saj pri slednjih z večanjem optične povečave strelnega daljnogleda približujemo sliko zaslona in s tem manjšamo njegovo resolucijo.
Kakovost slike
Iz tehničnih podatkov je razvidno, da gre za napravo visokega razreda, kar se je izkazalo tudi med testiranjem. Termovizijski senzor resolucije 640×480, z razdaljo med toplotnimi točkami 17 µm ter predvsem zelo nizko vrednostjo NETD <18 mK in germanijeva leča z goriščno razdaljo 50 mm in hitro f1.0 zaslonko, zagotavljata vrhunsko sliko z veliko podrobnostmi.
Vrednost NETD <18mK se je resnično izkazala šele v slabih pogojih. Napravo smo imeli priložnost preizkusiti v megli in rahlem pršenju dežja. V obeh primerih je v zraku ogromno drobnih molekul vode, ki na eni strani omejujejo širjenje toplotnega sevanja opazovanih objektov skozi zrak, na drugi strani pa je na vseh objektih veliko vlage, ki izenačuje temperaturne razlike med njimi. V takšnih situacijah termovizijske naprave z nižjo vrednostjo NETD ohranijo bistveno večji nivo prikazovanja podrobnosti opazovanega objekta in predvsem okolice, kjer so temperaturne razlike še posebej majhne. Pričakovano je tudi v dobrih termalnih pogojih slika v Telosu resnično odlična. Prikazani objekti in okolica so ostri in polni podrobnosti, ki jih pri komercialno dostopnih termovizijskih monokularjih do sedaj nismo bili vajeni.
S Telos XP50 LRF lahko tako na razdaljah do okoli 400 m jasno prepoznavamo, katero vrsto divjadi opazujemo, tudi če le ta miruje in nam je vidna le silhueta. Na razdaljah pod 100 m pa je prikazovanje podrobnosti že tako natančno, da lahko jasno razločimo spol pri srnjadi in divjih prašičih. V našem primeru je Pulsar Telos XP50 LRF na razdalji 100 m jasno prikazoval srnjakovo rogovje, na razdalji pod 50 m pa je bila slika rogovja dovolj jasna, da so se videli parožki in je bilo mogoče vsaj okvirno oceniti moč trofeje. Zelo natančno so bile izrisane tudi podrobnosti okolice in to do te mere, da imamo občutek, kot da uporabljamo digitalno nočno opazovalno napravo. V preteklosti je bilo pri uporabi termovizijskih naprav v popolni temi težko določiti, kje v prostoru in kako daleč od nas se nahaja divjad, saj je ob sicer zelo dobrem kontrastu med telesom živali in okolice, bila slednja precej zamegljena. Pulsar Telos XP50 LRF pa različne objekte v lovišču izriše izredno natančno, kar nam je omogočalo odlično orientacijo v prostoru, s čimer bi lahko tudi dokaj natančno ocenili razdalje do cilja na podlagi predhodnega poznavanja lovišča, a nam to ni bilo potrebno, saj smo imeli v rokah napravo opremljeno z laserskim daljinomerom (LRF).
Telos omogoča uporabniku nastavitev 8 različnih barvnih palet prikazovanja toplega objekta. White Hot, Black Hot, Red Hot, Rainbow, Ultramarine, Red Monochrome, Sepia in Violet. Pulsar v predstavitvi Telosa priporoča posamezne barve za različne načine in potrebe pri opazovanju okolice. Vendar se v pogovorih z uporabniki navadno izkaže, da slednji izbirajo med White in Black Hot možnostjo. Pri izbiri barvnega načina termovizijskih naprav je veliko odvisno od posameznikovih navad in osebnih preferenc. Zaradi tega se običajno izogibamo svetovanju, katero barvo naj posameznik izbere, saj bo lahko to sam ugotovil z nekaj izkušnjami pri uporabi naprave. Je pa izbira ustrezne barvne palete eden izmed načinov, kako zmanjšati izgubo nočnega vida, do katere pri uporabi nočnih opazovalnih naprav v vsakem primeru pride. Izguba nočnega vida je še posebej moteča, kadar imamo nočno opazovalno napravo (termalno ali digitalno nočno) le za opazovanje, streljati pa moramo skozi klasičen strelni daljnogled ob pomoči lune, snega ali svetlobe iz okoliških virov. Da težavo vsaj malo ublažimo, lahko izberemo barvno paleto, ki je najmanj obremenjujoča za oko, hkrati pa omogoča dobro detekcijo in prepoznavo opazovanega objekta. V našem primeru se je za najustreznejšo izkazala izbira White Hot, ki je večino zaslona prekrivala s temnejšim ozadjem hladne okolice. Po potrebi, smo za boljšo detekcijo na hitro izbrali še Black Hot, ostalih barvnih kombinacij pa nismo uporabljali. So pa na voljo uporabniku in z nekaj prakse pri uporabi termovizijske naprave, si bo vsak posameznik hitro izbral, katera barva mu najbolj ustreza.
Veliko vlogo pri kakovostnem prikazovanju slike ima seveda zaslon termovizijske naprave. Pulsar Telos XP LRF je opremljen z velikim AMOLED zaslonom resolucije 1024×768 slikovnih točk. Tako velik zaslon se odlično dopolnjuje s širokim vidnim poljem, ki ga zajema toplotni senzor naprave. Za oko je prijeten in ne utrujajoč. Je pa na zaslonu in tudi video posnetkih naprave še vedno videti tanke sive črte, ki tvorijo nekakšno tanko prosojno zaveso in očitno ostajajo zaščitni znak Pulsarjevih termovizijskih naprav. Zadeva je pri Telosu sicer manj opazna kot pri nekaterih starejših in cenejših Pulsarjevih napravah. Sčasoma se uporabnik tudi dokaj dobro privadi na takšno sliko in ni več moteča, še posebej, kadar uporabljamo Black Hot barvni način, ki s pretežno svetlejšim ozadjem sive črte nekako skrije.
Da bi nam naprava prikazovala resnično ostro sliko, moramo redno uporabljati gumb za ostrenje slike na različnih razdaljah. Globinska ostrina pri termovizijskih napravah ni ravno velika in če želimo imeti resnično podrobno in ostro sliko opazovanega objekta, moramo kar pogosto ostriti sliko. Zaradi tehnične dovršenosti naprave Telos XP50 LRF se nam je med našim testom pogosto pripetilo, da smo bili s termovizijsko sliko zadovoljni, ne da bi se ob tem zavedali, da imamo sliko izven fokusa. Šele sčasoma smo se navadili, da smo gumb za ostrenje slike uporabljali pogosteje in tako uživali ob resnično ostri sliki.
Naprava omogoča do 4x digitalno povečavo slike, kar ob osnovni 2,5x povečavi daje skupno povečavo 10x. Seveda ob uporabi digitalne povečave prihaja do kockaste slike, kar pa pri Telosu do nekje 6-8x skupne povečave še ni preveč moteče. Šele ko se povsem približamo končni 10x skupni povečavi postane slika preveč kockasta. Zelo dobro se je pri digitalni povečavi izkazal t.i. brezstopenjski način povečevanja slike. Preko zoom obroča lahko namreč povečavo povečujemo po 0,1x stopnji in ne po običajnih celih 2x, 3x in 4x stopnjah. Tako lahko zelo natančno nastavimo povečavo do velikosti slike, ki jo želimo v razmerju do tega, za koliko se kakovost slike poslabša.
Večina aktualnih Pulsarjevih termovizijskih naprav omogoča tristopenjsko nastavitev ojačitve termovizijskega signala (normal, high, ultra). Že v preteklosti smo med testiranjem Pulsarjevih naprav ugotovili, da v normalnih razmerah najboljšo sliko daje osnovna (normal) nastavitev. Pri tej nastavitvi slika ponuja največ detajlov opazovanega objekta in okolice. Ojačitev signala smo uporabljali samo v primeru megle, ko je v termovizijski sliki že tako nekaj manj detajlov, ojačitev signala pa je omogočila zaznavanje toplih objektov na nekoliko daljših razdaljah. Druga funkcija, ki naj bi izboljšala kakovost slike je t.i. Smoothing filter, ki smo ga po kratkem preizkušanju izklopili, saj po našem mnenju naredi sliko manj ostro in nekako nismo našli smisla pri uporabi te funkcije.
Ergonomija naprave
Ergonomija Telos XP50 LRF je zamišljena na način, da lahko uporabniki napravo enakovredno uporabljajo z desno ali levo roko. Vsi upravljalni gumbi so na vrhu naprave, enako dosegljivi z obeh strani. Za razliko od Axion 2 LRF naprav, kjer laserski daljinomer na levi strani naprave otežuje uporabo z levo roko, LRF modul pri Telosu ne ovira oprijema naprave. Obroč za ostrenje slike (fokus) na različnih razdaljah se nahaja na običajnem mestu na koncu objektiva. Novost pri Telosu je obroč za nastavitev digitalne povečave (zoom). Nahaja se takoj za obročem za nastavitev ostrine in nekako poizkuša posnemati obroče za nastavitev povečave pri zoom fotografskih teleobjektivih. Rešitev se zdi kar posrečena še posebej v povezavi z brezstopenjskim spreminjanjem digitalne povečave. Uporaba tipk bi pri takšnem načinu zahtevala prepogosto pritiskanje, da bi dosegli želeno povečavo. Z obračanjem zoom obroča pa lahko hitro in natančno nastavimo želeno povečavo. Ima pa takšen način spreminjanja povečave tudi svoje slabosti. Najočitnejša je, da moramo napravo prijeti z obema rokama in pri tem seveda spustiti vso ostalo opremo, ki jo na lovu uporabljamo. Kdor lovi na zalaz s pomočjo strelske palice, ima med opazovanjem na palici naslonjeno puško, katero bo moral sedaj prestaviti na rame, da bo lahko uporabil zoom obroč na Telosu. Vrtenje zoom obroča povzroča tudi nekaj več tresenja slike kot pritiskanje na običajne zoom tipke. To se sicer pozna le v primeru, ko snemamo video in želimo v video posnetku zajeti tudi sam postopek približevanja slike.
Kar se tiče velikosti in mase Telosa XP50 LRF je potrebno pošteno zapisati, da gre za precej velik monokular. Nikakor ne gre za napravo, ki bi jo lahko nosili v žepu lovske jakne, kot recimo monokularje Pulsarjeve serije Axion. Pri souporabi s klasičnim lovskim daljnogledom vam bo ena izmed obeh naprav skoraj zagotovo v napoto in jo boste postavili na stran. Ali je bilo resnično potrebno, da se vsi deli za tehnično tako dovršeno napravo vgradijo v tako veliko ohišje, je vprašanje za Pulsarjeve inženirje. Mi smo se na našem testu osredotočili na dobre in slabe strani Telosovega dizajna. Prevelika velikost je pri lovski opremi običajno negativna lastnost, a ne nujno vedno. Zaradi svoje velikosti lahko Telosa držimo z obema rokama, kar je bolj čvrsto in stabilno kot držanje kakšne mini naprave z eno roko. Ima pa tudi več naležne površine, kadar za oporo med opazovanjem okolice uporabimo rob lovske preže.
Kvaliteta izdelave
Kakovost izdelave pri Pulsarju nikoli ni vprašljiva kar se seveda odraža tudi na Telosu. Namesto magnezijevih zlitin so za izdelavo ohišja tokrat uporabili kompozitne polimere prevlečene z gumo, kar naj bi uporabnikom omogočilo udobnejši oprijem, predvsem v hladnejšem vremenu brez uporabe rokavic. Zmanjšana je možnost nenamernega padca naprave iz rok ter zvok ob morebitnem trku Telosa z drugo lovsko opremo, poškodbe na površju ohišja so manj vidne, umazanijo pa je lažje odstraniti in tako napravo ohranjati v dobrem stanju. Iz našega testa lahko potrdimo, da je oprijem in občutek na dotik pri uporabi Telosa dejansko zelo prijeten.
Ohišje Telosa je oblikovano tako, da iz njega ne štrli noben nepotreben del, razen pri modelu LRF seveda modul laserskega daljinomera. A tudi pri intenzivni uporabi modela z LRF nismo zaznali, da bi se nam monokular zatikal med ostalo opremo ali dele oblačil. Posrečeno je izvedena tudi namestitev pasu za roko, s katero držimo monokular (hand strap). Ta se lahko brez snemanja in odpenjanja premesti na levo ali desno stran in tako prilagodi uporabnikovemu načinu držanja naprave. Telos je povsem vodoodporen skladno s standardom IPX7, deluje lahko v temperaturah med -25 do +40 stopinj Celzija.
Laserski daljinomer LRF
Pulsar Telos XP50LRF je opremljen z laserskim daljinomerom, ki je sposoben meriti razdalje vse do 1000 m na +/- 1 m natančno. Uporaba laserskega daljinomera v termovizijskih napravah ima pozitiven pomen, predvsem kadar ga uporabljamo ponoči. Takrat so nam značilnosti okolice manj vidne, saj je vidno polje nočnih opazovalnih naprav, ne glede na njihovo kakovost in tehnične značilnosti, še vedno bistveno ožje, kot če okolico opazujemo s prostim očesom. Nemalokrat se nam zgodi, da je v vidnem polju naprave le opazovani objekt, brez kakršnihkoli referenčnih objektov, na podlagi katerih bi lahko ocenili razdaljo. Če streljamo na nekaj daljše razdalje in pri tem uporabljamo kalibre z visoko krivuljo leta krogle, nam bo poznavanje razdalje zagotovo pripomoglo k lovsko pravičnem strelu na divjad.
Laserski daljinomer pri Telosu je med testom deloval brez posebnih težav, ki bi bile povezane z morebitnimi tehničnimi napakami naprave. V pogojih, kjer je bilo v zraku veliko vlage, daljinomer občasno ni prikazal izmerjene razdalje in namesto tega prikazoval izmerjeno razdaljo 8 m, ne glede na to kam smo ga usmerili. Vendar so takšne omejitve pri delovanju laserskih daljinomerov v zelo vlažnem ozračju poznane tudi pri drugih proizvajalcih in smo jih nekako pričakovali. Bodoče uporabnike pa želimo opozoriti na nekatere posebnosti, do katerih lahko pride pri uporabi laserskega daljinomera zaradi postavitve nekaterih ergonomskih rešitev pri napravi.
LRF modul se nahaja na spodnji strani monokularja nekoliko za obročema za ostrenje in spreminjanje digitalne povečave. Zaradi velikosti Telosa bo uporabnik zelo verjetno pri opazovanju uporabljal obe roki, pri čemer bo sprednja roka držala za zoom obroč in tako povsem zakrivala modul laserskega daljinomera. Ko uporabnik želi uporabiti laserski daljinomer, mora torej zavestno preprijeti napravo in paziti, da z roko ne blokira laserskega žarka. Običajno v takem primeru držimo monokular le z eno roko ali pa podporno roko premaknemo za modul laserskega daljinomera.
Druga situacija v kateri smo nehote blokirali laserski žarek, se nam je pripetila med opazovanjem z lovske preže. Za boljšo umiritev slike smo Telosa običajno naslonili na rob preže in kadar smo z napravo opazovali manj oddaljene predmete, smo jo morali s sprednjim delom toliko nagniti navzdol, da je posledično modul laserskega daljinomera meril v površino, na katero je bil Telos naslonjen. Tudi v teh primerih smo se morali na lastnih napakah privaditi, da je potrebno pri merjenju razdalje z višine, pod navpičnim kotom, paziti, da ima žarek LRF modula prosto pot do merjenega objekta.
Modul laserskega daljinomera omogoča dva načina merjenja razdalje. Enkratno meritev, ki jo zaženemo s pritiskom na tipko LRF (prva tipka na zadnjem delu naprave) in možnost zaporednega kontinuiranega merjenja (SCAN). Pri enkratnem merjenju je pomembno vedeti, da s prvim kratkim pritiskom na tipko LRF šele vklopimo LRF modul, na glavnem zaslonu se prikaže majhen kvadratek, s katerim usmerimo laserski žarek v cilj, v sredini zgornjega roba zaslona pa se prikaže okno funkcije slika v sliki. Dejanske enkratne meritve se nato izvedejo z vsakim naslednjim kratkim pritiskom na tipko. Če želimo vključiti kontinuirano merjenje razdalje, moramo v času, ko je LRF modul še aktiven pritisniti LRF tipko z dolgim pritiskom.
Med uporabo Telosa smo spoznali, da so meritve razdalje v kontinuiranem načinu dosti bolj natančne in konstantne kot pri uporabi enkratne meritve. To dejstvo pripisujemo precej trdim tipkam, ki zahtevajo odločen pritisk. Pri tem se naprava običajno vsaj malo premakne, kar verjetno premakne točko merjenja nekam v bližino cilja, namesto točno vanj. Priporočamo torej, da pri uporabi laserskega daljinomera uporabnik vklopi funkcijo SCAN, nato pa kvadrat za usmerjanje laserskega žarka umiri na cilju, ter počaka, da naprava odčita dve do tri zaporedne meritve. V našem primeru se izmerjene razdalje v takšnih primerih nikoli niso razlikovale za več kot -/+ 1m, kar za lovske potrebe seveda povsem zadostuje.
Baterija
Pulsar Telos uporablja baterijo LPS 7i. Gre za nov model baterije, ki je Pulsar do sedaj ni vgrajeval v druge modele. Kapaciteta baterije znaša 6400 mAh in naj bi zadostovala za 8,5 ur delovanja naprave. Med uporabo na lovu, kjer so povprečne temperature znašale med 50-00 Celzija, je baterija zdržala okoli 7 ur, pri čemer smo kar pogosto uporabljali laserski daljinomer in se poigravali s spreminjanjem različnih nastavitev. Uporabnik mora sam presoditi ali mu približno 7 ur zadostuje za njegove lovske izhode, ali pa bo za vsak primer dokupil dodatno LPS 7i baterijo. Posebnost baterije je, da ne potrebuje posebnega polnilca, saj ima v ohišje vgrajen USB-C vhod, preko katerega lahko baterijo polnimo z vsakim navadnim USB-C polnilcem. Polnjenje je seveda mogoče tudi preko USB-C vhoda na ohišju naprave.
Oprema v paketu
Pri nakupu termovizijskega monokularja Pulsar Telos XP50 LRF kupec prejme mehko torbico za prenašanje, trak za torbico, vtikač in USB kabel, zaščitni pokrov odprtine za baterijo ter zaščito za baterijo. Priložena so tudi hitra navodila za uporabo naprave in navodila za aplikacijo Stream Vision 2. Torbica se je sicer izkazala kot zelo koristna za varovanje naprave med transportom, nikakor pa ne za nošenje med lovom, saj je prevelika in moteča. Priznati moramo, da pri napravi tako visokega razreda v dodatni opremi zagotovo pogrešamo obesek za okoli vratu, (Pulsar single point neck strap), katerega kupcem Telosa toplo priporočamo kot dodatni nakup. Pri ceni Telosa pa bi se spodobilo, da bi bil dodan že kot del osnovne opreme.
Povezljivost
Sedaj že dobro poznana aplikacija Stream Vision 2 je pri uporabi s Telosom delovala brez zapletov. Pulsarju je očitno uspelo dobro odpraviti napake s stabilnostjo, ki so bile pogoste v prvi verziji njihove aplikacije. Povezovanje z napravo je delovalo v vseh pogojih. Tudi v okolju, kjer je bilo na enkrat na voljo več WIFI omrežij, je povezava med pametno napravo (telefon, tablični računalnik) delovala stabilno. Aplikacija omogoča prenašanje fotografij in videoposnetkov, upravljanje skoraj vseh funkcij naprave na daljavo (razen seveda ostrenja in povečevanja slike) ter prenašanje programskih posodobitev. Fotografije in posnetke je seveda mogoče prenašati tudi preko priloženega USB kabla, pri čemer se naprava na računalniku prikaže kot izmenljivi spominski medij.
Zaključek
Pulsar Telos XP50 LRF je odličen termovizijski monokular, ki nam bo nočno dogajanje v lovišču prikazal v vrhunski termovizijski sliki. Napravo priporočamo predvsem lovcem, ki večino časa lovijo ponoči v pogojih, ko klasičen lovski daljnogled ni potreben. Po Telosu bodo posegli tudi tisti, ki jim vrhunska slika odtehta nekaj večje dimenzije naprave. Zagotovo pa to ni naprava, ki bi samo dopolnjevala klasičen lovski daljnogled pri vsakodnevnih obhodih lovišča. Za takšne namene ima Pulsar serijo monokularjev Axion, ki malenkost nižje tehnične značilnosti nadomeščajo z izredno kompaktnostjo in priročnostjo. To pa je verjetno edina resna pripomba in prostor za izboljšave, ki ga lahko očitamo Telosu. Dejstvo je, da so sodobne termovizijske naprave sposobne prikazovati že tako dobro sliko, da bo izboljševanje vedno težje in uporabniki bodo zahtevali tudi večjo kompaktnost in priročnost.
Razen omenjenega pa lahko mirne vesti zapišemo, da je Pulsarju uspelo že tako vrhunske lastnosti Heliona 2 XP50 PRO, pomakniti še nekoliko višje. Kakovosti Telosove termovizijske slike lahko trenutno konkurirajo le Pulsarjeve naprave s senzorjem XL, pa še to le v dobrih termovizijskih pogojih. V najtežjih pogojih, kot so megla, gosto sneženje ali močan dež, pa pride do izraza Telosov vrhunski NETD <18 mK.
