Nož, eno človekovih najstarejših orodij, je uporaben za nešteta opravila. Določen namen uporabe je vedno narekoval specifično obliko rezalnega orodja, zato so se na različnih območjih in skozi različna časovna obdobja oblikovala zelo različna rezalna orodja. Verjetno so prav noži najbolj raznolika orodja, ki jih človeštvo pozna.
V zadnjih treh ali štirih desetletjih smo bili priča pravi renesansi na področju nožev, ki je nekako sovpadala s povečanim zanimanjem za aktivnosti na prostem. Nožu se je ponovno priznal status nepogrešljivega orodja in pripomočka, celo v urbanem okolju. Verjetno ni naključje, da so žepni noži prav v tem času pridobili kar nekaj lastnosti, ki so dejansko omogočile njihov preporod. Ključne je prispeval Sal Glesser, že ko je Spyderco predstavil svoj prvi nož. Prvi iz družine clipit, ime je dobil po inovativni sponki za nošenje, ki je »žepne« nože dobesedno dvignila iz žepov, je bil model Worker. Za današnje standarde majhen zaklopnik, je imel, poleg preproste a revolucionarne jeklene nosilne sponke, ki je omogočila hiter dostop do noža in preprečevala luknjanje žepov, Worker tudi že značilno Spydercovo luknjo v rezilu.
Ta »preprosta« inovacija pa se je izkazala za še bolj revolucionarno, saj je uporabnikom omogočila hitro in intuitivno odpiranje zaklopnega nožka z eno roko. Klipita je bilo mogoče z eno roko, zahvaljujoč posodobljeni hrbtni zapori, seveda tudi zapreti. Posebno nazobčano rezilo je uporabnike takrat presenečalo z učinkovitostjo in ostrino. V obdobju od prelomnega leta 1981, ko je bil Worker predstavljen, smo tako doživeli pravo hiperinflacijo najrazličnejših nožev, največkrat res namenjenim splošni uporabi, včasih pa tudi zelo specifični nalogi.
Jason Breeden Rescue
Noži namenjeni reševanju naj bi imeli zelo ozko nišno uporabo, a pri Spydercu so že večkrat dokazali, da lahko namenski in »nišni« izdelek postane del širše kulture. Danes kultna modela Spyderco Police in Military sta primera namenskega oblikovanja, ki je našel najširši krog navdušenih uporabnikov. Trije Spydercovi modeli, ki so tokrat zbudili naše zanimanje med sabo skorajda ne bi mogli biti bolj različni, vseeno pa jih povezuje skupen namen – vsi so namenjeni reševanju. Pri modelu C139 Rescue, ki ga je zasnoval prej skoraj neznan konstruktor Jason Breeden, so se poznavalci začeli spraševati, če se lahko značilen slog nekega nožarja res vzpostavi že po dveh izdelkih. Pri Breedenu je bilo to dokaj očitno – C111 Captain, njegov prvi nož, ki je nastal v sodelovanju z našim proizvajalcem nožev iz Kolorada je bliskovito dobil celo množico sledilcev, ki so prisegali na njegovo uporabnost in vsestransko praktičnost, neortodoksnemu videzu navkljub. Kritiki, ki se niso mogli sprijazniti z obliko noža so svoje mnenje hitro spremenili, ko so ga uporabili in potrdili njegovo funkcionalnost, njegov nenavaden videz pa jim je postal nepomemben.
Podobno se je zgodilo z modelom Breeden Rescue, ki je prav tako nekonvencionalen in nikakor tipičen reševalni nož. V skladu s predhodnikom odraža potrebo po izjemni trpežnosti, ki jo je med svojim potikanjem po Apalaškem pogorju izkusil Jason Breeden. Uradno bi njegovo rezilo sicer opisali kot »sheepsfoot« ali ovčja noga (po prvinskemu namenu, ne izgledu), vendar pa še najbolj spominja na kljun pozabljene ptice dodo. Rezilo iz jekla VG-10, ki je konkavno brušeno, ima gladko, a ne povsem ravno ostrino, spuščeno nekoliko pod ravnino ročaja. Oblika rezila preprečuje nenamerno prebadanje, hkrati pa zagotavlja veliko učinkovitost pri »ločevanju snovi« po celi dolžini ostrine. Ker ima rezilo polno debelino praktično do konice, mu je oblikovalec odvzel nekaj odvečne teže z lažno ostrino sredi hrbta, ki je postala že kar njegov zaščitni znak. Na videz oglat ročaj se lepo prilega roki in podpira zahtevno rezanje. Polkrožni izrez na prehodu v ročaj, »spyderhole« luknja v rezilu in pa grba na koncu rezila, nam omogočajo, da nož primemo za rezilo in ga zanesljivo vodimo pri natančnih rezih.
Spyderco Autonomy
Autonomy je morda še najbolj tipičen reševalni nož izmed treh. Pri Spydercu so ga zasnovali na zahtevo ameriške obalne straže, kot rezalno orodje za skrajno nujo, namenjeno njihovim reševalnim plavalcem. Te si običajno predstavljamo kot ljudi-žabe, ki neustrašno poskačejo s helikopterja Jayhawk in s pomočjo vitla iz razburkanega morja rešujejo brodolomce. To je pravzaprav dober opis delovnega okolja za katerega je bil zgrajen model Autonomy – zmogljiv nož, ki ga bo mogoče zlahka uporabiti z eno samo roko, ki je opremljena z debelo rokavico za ledeno slano vodo. Dodaten pogoj je bilo enostavno vzdrževanje in rezilo z izjemno rezalno sposobnostjo. Da bi bilo vzdrževanje avtomatskega noža, za povrhu namenjenega uporabi v slanem okolju, lahko enostavno, je bilo videti kot utopična zahteva in praktično nepremostljiva težava. A Sal Glesser, ustanovitelj in glavni konstruktor pri Spydercu, očitno ni bil takega mnenja. Kolikor pa vem, so od prvega prototipa, pa do serijske proizvodnje, vseeno pretekla več kot štiri leta.
Ne glede na to, da so za rezilo za to nalogo praktično že imeli idealno jeklo, je dovršitev konstrukcije, predvsem pa zagotovitev ustreznih materialov vzela kar nekaj let. Korozijsko odporna vijačna vzmet, nameščena v odstranljivem modulu, zagotavlja modelu C165 Autonomy, samodejno odpiranje rezila. Modul je ugnezden v eni od ročajnih platnic iz kompozita G-10, patentirana funkcija pa omogoča preprosto zamenjavo tega kritičnega elementa, seveda brez razstavljanja celotnega noža.
Reševalni plavalci uporabljajo posebno izvedbo noža živo oranžne barve, brez varovalke in nosilne sponke, saj ga nosijo v posebej zasnovanem etuiju. »Civilna« izvedba, namenjena bolj vsestranskim reševalnim podvigom, ima »taktično« črno rezilo in ročajne platnice, žičnato nosilno sponko in pa varovalko, ki prepreči morebitno neželeno samodejno odpiranje rezila. Odpiranje pa je silovito, kar preseneti celo poznavalce avtomatskih nožev, saj se mora rezilo zanesljivo odpreti tudi pod vodo.
Whale rescue blade
Izjemno povečevanje obsega industrijskega ribolova ima zelo škodljive neželene učinke na okolje. Eden najbolj očitnih je to, da naj bi skoraj 50 odstotkov odpadne plastike v oceanih danes ne predstavljajo zavržene slamice, pač pa ostanki ribiških mrež in ostale ribolovne opreme. Prav mreže in plavajoče vrvi pa so past za morske živali, tudi največje med njimi. Kite, ki se zapletejo v ostanke mrež, rešuje več organizacij in posameznikov na različnih območjih. Pri intervencijah si pomagajo z najrazličnejšimi rezili in škarjami, improviziranimi orodji, da bi te veličastne in velike morske sesalce rešili pred gotovo pogubo v primežu odpadnih vrvi in mrež.
V zahodnoavstralski službi za varstvo okolja, kjer ujete kite rešujejo z napihljivimi čolni, so se s težavo pri iskanju ustreznega orodja spoprijeli, ko je eden njihovih predstavnikov kontaktiral amaterskega izdelovalca nožev, s prošnjo po posebnem rezilu, ki bi ga lahko pritrdili na 3-metrske drogove, s katerimi dosežejo prestrašene ujete kite v vodi. Jim Steele si je zamislil ustrezno rezilo v obliki kljuna ujede s topo varnostno konico a je predvideval, da bi bilo rezilo nalogi kos le s posebno nazobčano ostrino SpyderEdge. Pri Spydercu še nikoli niso izdelali tako velikega nazobčanega, vendar so se zadeve lotili in prva rezila za reševanje kitov so bila kmalu preizkušena tudi v praksi. Do danes so s temi rezili opremili že več okoljevarstvenih organizacij in reševalnih ekip po celem svetu, pripomogla pa so k rešitvi številnih zapletenih kitov.
Namensko rezilo s topo konico je mogoče celo v valovitem morju natančno voditi pod vrvi in mreže, ne da bi pri tem tvegali poškodbo živali. Ko je enkrat na mestu, nazobčanje in ukrivljenost rezila izredno povečata njegovo učinkovitost pri rezanju mokrih in zamotanih sintetičnih vrvi in mrež. Rezilo, sprva izdelano iz jekla 440C, ni bilo komercilano dostopno, kasneje, pa so na zahtevo številnih kupcev, ponudili še izvedbo iz nerjavečega jekla H1. Ta je sicer na voljo tudi običajnim uporabnikom, a opozorilom, da reševanje prostoživečih morskih živali zahteva visoko specializirano usposabljanje in opremo in ga lahko zato izvaja samo pooblaščeno osebje. Neizurjenim posameznikom so poskusi reševanja divjih morskih živali prepovedani in se jih praviloma ne bi smeli lotevati, kar pa entuziastov ni še nikoli ustavilo.