Uvod
Nočno nebo je stalno nad nami. Nočno nebo je neskončno. Ali je to res, ali se sčasoma vse konča? Sodobna astronomija nam daje drugačno prepričanje, kot ga ima večina, saj nekaj milijard let po rojstvu umrejo tudi zvezde.
Kako pa zvezda umre, pa je odvisno od tega, za katero vrsto zvezde gre. Ko se njeno življenje konča, nam ponudi neverjetno lepo predstavo na nebu. In ko eksplodira, ima več energije, kot pa jo je imela takrat, ko je bila živa. Neverjetno, kajne? Če pa želite o življenju in smrti zvezd izvedeti več, pa nadaljujte z branjem.
Zvezde na splošno
V temni, jasni noči lahko pogledate proti nebu in si ogledate tisoče zvezd. Kaj pa je pravzaprav zvezda, ki jo gledate? Zvezda je ogromna krogla gorečih, žarečih plinov, ki jih veže lastna gravitacija. Zvezde so tako velike, da če bi bila gravitacija edina sila, ki jih zadržuje na nebu, bi v trenutku padle na Zemljo. Zvezde se pojavljajo v različnih velikostih in barvah, temperaturah in svetlosti. Kot vemo, je tudi naše Sonce eno izmed njih.
Najbližja zvezda našemu planetu je naše sonce. Kot vse stvari v naravi, se tudi zvezde rodijo, izživijo svoje dni in umrejo – včasih dramatično in to storijo s pokom, da jih nikoli ne pozabimo. In čeprav zvezde niso živa, dihajoča bitja, imajo vseeno nek življenjski cikel: faze, skozi katere grejo od začetka do konca.
Življenje zvezd
Življenje zvezde se začne samo s prahom in plinom. Male zvezdice se rodijo v tako imenovani zvezdni porodnišnici. Nato turbulenca v oblaku tvori vozle in kepe snovi in elementov in ko je vozel precej velik, se pod lastno težo sesuje in tvori jedro, imenovano protozvezda. In to jedro se začne segrevati.
Protozvezda sčasoma pritegne več prahu in plina, kar povzroči večjo maso zvezde, katere jedro postaja vse bolj vroče. Ko je jedro dovolj vroče, se vodikov plin začne spreminjati v helij. Zdaj, ko zvezda spaja vodik, lahko spremenimo tudi njeno ime, saj je postala nekaj, kar opisujemo kot zvezda “glavnega niza”.
Ko Zvezda umre
Zvezde, kot sonce
Večje zvezde, na primer Sonce, bodo gorele kar nekaj časa, milo rečeno. Ko pa takšne zvezde pokurijo vse svoje vodikovo gorivo, umrejo. Ko se jedro sklene, se segreje. Zgornja plast se ogreva, zvezda pa širi. Ko se zunanje plasti širijo, se polmer zvezde poveča in zvezda postane tako imenovani “rdeči velikan“.
Na neki točki po tem se bo jedro segrelo dovolj, da bo helij spojil v ogljik. Ko helijevega goriva ni več, se jedro razširi in ohladi v “belega pritlikavca”, ki se skozi milijarde let počasi ohladi in postane neviden. Celoten postopek traja nekaj milijard let – par let gor ali dol.
Večje zvezde imajo večje posledice, ko umrejo, saj proizvedejo nekaj, kar imenujemo supernova: največja eksplozija, ki smo jo ljudje kdaj videli. Zagotovo je supernove lepo videti, lahko pa so tudi zelo nevarne za nas ljudi, saj lahko uničijo vse življenje na Zemlji.
Večje zvezde
Če ste ljubitelj filma Levji kralj, zagotovo veste, kako poteka krog življenja. In tako kot vse ostalo, tudi zvezde izkusijo ta življenjski krog in kako umrejo, pogosto določa, kdo in kaj se rodi. Vsaka zvezda deluje na svojstven način in vsaka zvezda ima edinstveno življenjsko dobo. Nekatere gorijo precej hitro, živijo hitro, in umrejo mlade. Ko jedru zmanjka vodika, te zvezde spojijo helij v ogljik, kot to počne tudi Sonce.
Ko pa helij izgine, se ogljik zlije v druge elemente, kot so kisik, neon, silicij, magnezij, žveplo in železo. Železo ne more več goreti, zvezda pade pod lastno gravitacijo, njeno jedro pa se segreje na milijarde stopinj in eksplodira.
Eksplozija supernove lahko ima dva izida:
Prvi izid je tisti, pri katerem material, ki ga zvezda pusti za seboj, tvori izjemno kompaktno nevtronsko zvezdo, ki jo obdaja naraščajoč oblak vročega plina. Z drugimi besedami, nevtronske zvezde so strta jedra nekoč izjemno velikih zvezd, ki so jih eksplozije supernove stisnile do izjemne gostote. Nevtronska zvezda ni tako gosta kot črna luknja, je pa gostejša od drugih zvezd.
Ko že govorimo črnih luknjah, so le-te drugi možni izid eksplozije supernove. Jedro, ki ostane, je namreč stisnjeno v nekaj izjemno majhnega, celo manjšega od atoma. Njegov gravitacijski vlek je tako močan, da mu ne more uiti niti svetloba. In temu pravimo zvezdna črna luknja.
Zaključek
Ko zvezde umrejo, odidejo s pokom. Elementi, ustvarjeni v tem super velikanu (kot so kisik, ogljik in železo), so razpršeni po vsem vesolju. Ta zvezdni prah sčasoma ustvari druge zvezde in planete. In to je krog življenja, kot ga poznamo.
Še eno zabavno dejstvo: Jedro zvezde se lahko v sekundi pomanjša iz velikosti Zemlje v velikost Londona.
