V letu 2025 je Pulsar predstavil termovizijski monokular Oryx LRF XG35. Ime Oryx je v liniji izdelkov podjetja Pulsar uporabljeno prvič, s čimer so pri podjetju verjetno želeli sporočiti, da Oryx predstavlja nekaj povsem novega, drugačnega od vseh dotedanjih Pulsarjevih naprav.
Priznati moramo, da je tudi na pogled Oryx toliko drugačen od serije Axion, da pritegne pozornost in radovednost glede morebitnih novosti. Na tokratnem jesenskem testu v lovišču smo imeli dovolj priložnosti, da napravo preizkusimo v različnih pogojih in si tako ustvarimo mnenje, koliko je v Oryxu dejansko novega, koliko pa gre le za kozmetične popravke zunanjosti.
Tehnične značilnosti naprave
| Termovizijski kanal | |
| Senzor | VOx Uncooled 640×480 12 µm Sensor NETD <40 mK System NETD <20 mK |
| Leča | 35mm / F 1.0 |
| Povečava | 2,5 x osnovna povečava (2x,4x,8x digitalni zoom) |
| Vidno polje | 22m x 12m/100m |
| Razdalja detekcije | 1800 m |
| Laserski daljinomer | |
| Laser | Class 1 / 905 nm |
| Maksimalna razdalja merjenja | 1500 m |
| Natančnost merjenja | ± 1 m |
| Zaslon | AMOLED HD, 1024×768 |
| Napajanje | 1x notranja Li-ion baterija 3200mAh 1x APS5 Li-ion izmenljiva baterija 4900mAh Čas delovanja ≥12h (po navedbah proizvajalca) USB – C priključek |
| Dimenzije | D179mm X Š52mm X V77mm masa 500g z baterijo |
| Stopnja zaščite | IPX7 |
| Video/foto snemanje | Resolucija: 1024×768 Format: mp4 / .jpg 64GB notranjega spomina |
S tehničnega vidika Oryx ne predstavlja kakšne posebne spremembe. Pred sabo imamo že dodobra uveljavljen koncept termovizijskega monokularja s srednje velikim senzorjem resolucije 640×480 slikovnih točk, z razdaljo med točkami 12 μm, lečo z goriščno razdaljo 35 mm in okoli 22 m vidnega polja pri osnovni 2,5-kratni povečavi.
Bistveno več sprememb kot v notranjosti je Oryxu Pulsar namenil v zunanjosti oziroma na področju ergonomije.
Rezultati testiranja
Kvaliteta slike
Na podlagi naše izkušnje med testiranjem ocenjujemo, da je bil osnovni namen Pulsara pri razvoju monokularja Oryx LRF XG35, izboljšati ergonomijo in uporabniški vmesnik, manj pa so se osredotočali na kvaliteto slike. Pri tem želimo poudariti, da s sliko, ki jo prikazuje naprava, ni v osnovi nič narobe. Ne predstavlja pa kakšnega revolucionarnega napredka v primerjavi s Pulsarjevimi napravami družine Axion 2, s senzorji tipa XG in lečami goriščne razdalje 35 mm.
Slika je tipično Pulsarjeva in v primerjavi s kitajskimi proizvajalci nekoliko drugačna. V dobrih vremenskih razmerah nekako ne izstopa po kontrastu med opazovanimi objekti in okolico. Med hkratno uporabo z napravo enakih tehničnih specifikacij kitajskega proizvajalca, smo ves čas imeli občutek, da je slika v Oryxu manj kontrastna, a hkrati bolj prijazna za oči. Sploh pri daljši uporabi ni toliko bodla in utrujala oči. V dobrih razmerah je kljub enakemu nazivnemu dosegu detekcije kitajska naprava na skrajnih razdaljah bolje zaznavala živa bitja. Zgodilo se je, da smo z Oryxom spregledali poljskega zajca, skritega v travi na razdalji približno 500 metrov, a ga zaznali s kitajsko napravo. Potem, ko smo že vedeli kje se nahaja, smo ga sicer zaznali tudi z Oryxom, a vseeno je prevladal občutek, da smo v dobrih pogojih s kitajsko napravo hitreje in natančneje pregledovali teren.
Razmerje glede zaznave toplih objektov pa se je spremenilo takoj, ko smo napravi primerjali v slabših pogojih za uporabo termovizije. V megli se je doseg detekcije pri obeh napravah zmanjšal, a bistveno manj pri Oryxu.
Če torej upoštevamo razliko med kvaliteto slike v dobrih razmerah (boljša kitajska naprava) in kvaliteto slike v slabih razmerah (boljši Oryx), lahko brez zadržkov trdimo, da je skupen rezultat prednosti in slabosti obeh naprav v korist Oryxu.
Kvaliteta slike nam je omogočala razlikovanje divjih prašičev po spolu na razdaljah običajnih za lov ponoči. Prav tako smo lahko na razdaljah do nekje 100 m, videli rogovje srnjakov. Slika okolice je bila v dobrih pogojih zelo razločna in omogoča orientacijo v prostoru, v megli ali dežju pa je slika okolice precej »sprana«, kar je sicer značilno za vse termovizijske naprave.
Za razliko od Pulsarjevih naprav, ki smo jih imeli do sedaj na testu, smo imeli pri Oryxu občutek, da je najboljšo sliko prikazoval z ojačitvijo signala nastavljeno na drugo stopnjo od treh. Tretjo stopnjo ojačitve pa smo uporabljali le v resnično slabih pogojih, ko smo tudi povečali kontrast na stopnjo 15/20.
Sliko Oryxa lahko nastavimo v devetih različnih barvnih paletah (white hot, black hot, green, red hot, red monochrome, rainbow, ultramarine, violet in sephia). Ob standardno uporabni beli in črno topli smo na testu veliko časa uporabljali nastavitev zeleno/green. Ob prikazovanju toplih objektov v beli barvi je ozadje obarvano v zelenem odtenku, kar ugodno vpliva na utrujenost oči in zmanjša izgubo nočnega vida.
Za izbiro barvne palete je sicer potrebno vstopiti v glavni meni, kar je po našem mnenju ena izmed zadev, ki bi jih Pulsar še lahko izboljšal in za izbiro barvne palete določil enega izmed gumbov. Omogoča pa dolg pritisk na gumb za ojačitev signala preklapljanje med izbrano in white hot barvno paleto.
Pulsar Oryx LRF XG35 omogoča digitalno približevanje s tipko na ohišju po korakih 2x, 4x in 8x ali preko hitrega menija po korakih 0,1x naprej in nazaj.
Digitalna povečava 2x in 4x še ne popači pretirano slike in nam omogoča, da še vedno jasno prepoznavamo obrise opazovanih objektov. Pri 8x digitalni povečavi so objekti sicer že precej popačeni in neprepoznavni, a še vedno pogojno uporabni, predvsem na manjših razdaljah, kjer je slika na osnovni povečavi še dovolj bogata z detajli.
Kalibriranje slike je v začetku morda pogostejše, a ni bilo moteče in naprava se je hitro ogrela in le še občasno kalibrirala senzor.
Ergonomija in dodatne funkcije
Z vidika ergonomije naprave je z uvedbo Oryxa Pulsar storil velik korak naprej v primerjavi s serijami Axion in Telos. Z integracijo majhnega LRF modula v ohišje pod lečo objektiva je Pulsar uspel razviti bistveno bolj kompaktno napravo kot je Axion 2 XG35 LRF. Iz ohišja Oryxa ne štrli noben del, ki bi se lahko med uporabo zataknil za oblačila ali kakšen drug del opreme. V tem pogledu ne moremo mimo primerjave z modeli Axion 2 LRF in Telos LRF, kjer modula laserskega daljinomera predstavljata najbolj izpostavljen in pogosto moteč del ohišja.
V kombinaciji z zelo tankim, ozkim in malenkost višjim ohišjem je Oryx eden najkompaktnejših termovizijskih monokularjev s senzorjem 640×480 točk, lečo z goriščno razdaljo 35 mm, lasenskim daljinomerom in izmenljivo baterijo. V prizadevanju za vzdrževanje kompaktnosti naprave je Pulsar precej konkretno spremenil tudi uporabniški vmesnik. Najbolj očitna novost je kolesce za ostrenje slike, ki se po novem nahaja blizu okularja, takoj pred tremi tipkami za dostopanje menija. Koncept takšne postavitve predvideva možnosti uporabe termovizijskega monokularja z eno roko in tako sprosti drugo roko za upravljanje s puško, naslonjeno na strelno palico ali rob lovske preže. Prvi je sicer takšen koncept predstavil ThermTec z modeli serije Wild, kmalu pa so mu sledili skoraj vsi ostali proizvajalci.
Med testom smo se trudili monokular uporabljati čim več v enoročnem načinu in se pri tem soočali z nekaterimi izzivi. Najlažje je bilo Oryxa upravljati z eno roko takrat, ko smo samo opazovali okolico brez uporabe puške, saj smo lahko napravo upravljali z desno roko. Ko smo v desno roko prijeli puško, smo monokular uporabljali z levico, kar pa je predstavljalo izziv pri upravljanju vseh šestih gumbov in kolesca za ostrenje, še posebej če smo želeli upravljati z vsemi funkcijami glavnega menija. Ambicije smo tako hitro opustili in se osredotočili na enoročno uporabo osnovnih funkcij.
S puško v desni roki, naslonjeno na oporo, in z monokularjem v levi roki, smo opazovali zelo ozko polje v smeri potencialnega cilja. Ker smo si prej že nastavili dioptrijo, barvno paleto in vse potrebne nastavitve glavnega menija, smo v času “prave akcije” morali upravljati le ostrenje slike, vklapljati laserski daljinomer in morda funkcijo snemanja. Poudariti je tudi potrebno, da imamo pri našem načinu nočnega lova, ki se večinoma izvaja s čakanjem na lovski preži, običajno obe roki prosti in dovolj časa, da si vse potrebne nastavitve pripravimo vnaprej. Tako lahko v ključnih trenutkih uporabljamo le najnujnejše funkcije, ki pa jih dejansko lahko upravljamo z eno roko.
Naslednje modifikacije na področju ergonomije je Pulsar pri Oryxu izvedel na tako imenovanih menu tipkah. Namesto običajnih treh tipk postavljenih v vrsto, kar je standard pri večini termovizijskih monokularjih, imamo pri Oryxu tri bistveno manjše tipke postavljanje vzporedno in umeščene takoj za fokusnim obročem. Srednja, malenkost večja tipka vklopi hitri in glavni meni ter potrjuje izbiro. Levi in desni (manjši tipki) pa služita premikanju znotraj menijev. S takšno postavitvijo in majhnostjo tipk je Pulsar omogočil upravljanje menija z enim prstom.
Skozi test smo imeli na začetku nekaj težav, saj smo tipke za meni podzavestno iskali v vrsti ena za drugo. Ko smo se navadili na položaj tipk, smo tudi hitro pridobili občutek za njihovo uporabo. Vendar le z golimi prsti brez rokavic. Kadar smo tipke uporabljali z rokavicami, so bile meni tipke premajhne in jih nismo ustrezno občutili.
Za meni tipkami sta tipki za vklop laserskega daljinomera in foto-video tipka. Obe sta dovolj veliki za uporabo z rokavicami, a toliko oddaljeni, da moramo uporabiti sredinec ali preprijeti napravo bolj naprej. Zadnja tipka, ki se nahaja skoraj pri objektivu, služi za prižiganje in ugašanja naprave. Od ostalih tipk je nekoliko odmaknjena, a ne toliko, da se nam med testom ne bi zgodilo, da smo jo pomotoma pritisnili.
Nekateri proizvajalci tipko za vklop pri zadnjih modelih prestavljajo stran od ostalih tipk, saj se lahko zgodi, da jo v stresu nehote pritisnemo in v najboljšem primeru naprava preide v stanje pripravljenosti, v najslabšem pa celo ugasne.
Senzor svetlobe pred tipko za vklop služi merjenju dnevne svetlobe in temu primerno prilagodi osvetlitev zaslona. Ob močni dnevni svetlobi je zaslon močneje osvetljen in tako omogoča dobro vidnost, ki bi nam jo sicer močna dnevna svetloba lahko precej omejila. Ko senzor zazna zmanjšanje dnevne svetlobe v okolici, pa avtomatsko zmanjša osvetlitev zaslona in nam tako ohranja nočni vid in zmanjša utrujenost očesa, s katerim gledamo skozi monokular.
Senzor svetlobe prilagaja tudi osvetlitev tipke za vklop, ki je podnevi močneje osvetljena, ponoči pa jo osvetljuje le šibka modra LED svetloba.
Avtomatsko delovanje senzorjalahko tudi izklopimo in v tem primeru osvetlitev zaslona nastavljamo sami preko menija.
V povezavi s tipkami za upravljanje ponuja Oryx še eno novo funkcijo imenovano Haptic Feedback. Deluje tako, da ob vsakem pritisku na tipko naprava narahlo zavibrira in uporabniku tako sporoči, da je prejela ukaz. Funkcija je morda uporabna kadar nosimo rokavice in nismo prepričani, ali smo dovolj pritisnili tipko. Resnici na ljubo pa nas je neprestano vibriranje toliko motilo, da smo funkcijo kmalu izklopili.
Oryx omogoča funkcijo digitalne stabilizacije slike. Vklop stabilizacije je načeloma smiseln pri večjih povečavah, ko lahko pride do tresenja slike ob zoženem vidnem polju. V našem primeru se je izkazalo, da nam je stabilizacija prišla prav tudi v situaciji, ko smo uporabljali osnovno povečavo, a so se nam tresle roke zaradi mraza. Digitalna stabilizacija je dobro opravila delo in umirila sliko kljub tresljajem, ki smo jih za potrebe testiranja še malo potencirali. Opazili pa smo, da je pri hitrem pregledovanju širše okolice oz. t.i. skeniranju slika na zaslonu zaostajala in nekako trzajoče preskakovala, kar nam je celo povzročalo občasno slabost. Tako smo stabilizacijo uporabljali le v primerih, ko se ni dalo drugače umiriti slike in pri daljšem opazovanju določenega sektorja, brez hitrih premikov.
Pulsar Oryx omogoča nastavitev, ki izklopi zaslon kadar naprava visi ob telesu ali kadar jo postrani odložimo na podlago. Na ta način nekoliko pripomore k manjši porabi baterije in prepreči moteče osvetljevanje obraza skozi okular, kadar nam naprava visi okoli vratu. Zelo uporabna funkcija, ki smo jo med testom imeli ves čas vklopljeno, pri čemer pa moramo vseeno opozoriti na posebnost, ki nas lahko pri tem zmoti. V situacijah, ko smo opazovali neposredno okolico z lovske preže navpično navzdol, se nam je zgodilo, da je senzor izklopil zaslon, saj je napačno ocenil položaj naprave. V praksi bi to lahko pomenilo, da bi nam zaslon ugasnil ravno v trenutku, ko bi se v naši neposredni bližini nahajalo nekaj nam zanimivega.
Zasnova Oryxa omogoča popolnoma enakovredno uporabo naprave tako desničarjem kot levičarjem. Pas za roko, s katero držimo napravo lahko premestimo na desno ali levo stran, na njega pa je nameščen tudi pokrov objektiva z močnejšim magnetom za pritrditev na pas. Na nasprotni strani od pasu za roko lahko namestimo sponko, ki služi pritrditvi naprave na jakno, nahrbtnik, pas za puško oziroma kjer koli nam je naprava pač pri roki. Takšna pritrditev je zelo uporabna, saj s tem preprečimo, da bi med hojo naprava nenadzorovano opletala oziroma nas ovirala kadar za katero od opravil potrebujemo obe roki.
Aplikacija Stream Vision 2 je delovala brez zapletov. Povezovanje z napravo je delovalo v vseh pogojih. Tudi v okolju, kjer je bilo na enkrat na voljo več WIFI omrežij, je povezava med pametno napravo (telefon, tablični računalnik) delovala stabilno. Aplikacija omogoča prenašanje fotografij in videoposnetkov, upravljanje skoraj vseh funkcij naprave na daljavo ter prenašanje programskih posodobitev. Fotografije in posnetke je seveda mogoče prenašati tudi preko priloženega USB kabla, pri čemer se naprava na računalniku prikaže kot izmenljivi spominski medij.
Napajanje
Termovizijski monokular Pulsar Oryx LRF XG35 napajata dve bateriji. Notranja, kapacitete 3200mAh in izmenljiva APS 5 Li-ion baterija kapacitete 4900mAh.
Po navedbah proizvajalca, obe bateriji skupaj zagotavljata 12 ur delovanja naprave. V realnosti je seveda čas delovanja odvisen od temperature okolice in tega, koliko časa uporabljamo laserski daljinomer.
Laserski daljinomer
Laserski daljinomer v Pulsar Oryx LRF XG35 lahko izmeri razdalje do 1500 m, kar je bistven napredek v primerjavi s starejšimi Pulsarjevimi modeli, ki so lahko merili razdalje do 1000 m. Meritve lahko nastavimo v metrih ali jardih.
Med testiranjem smo imeli občutek, da se nekaj večja moč laserskega žarka pozna tudi pri delovanju v slabih vremenskih razmerah (vlaga, megla), saj je laserski daljinomer deloval tudi v razmerah, kjer so starejši modeli običajno že odpovedali. A vseeno ne smemo pričakovati čudežev, saj v pravi megli laserski daljinomer še vedno ne bo deloval pravilno in to velja za vse komercialno dostopne naprave.
Balistični računalnik
V povezavi z aplikacijo Stream Vision Ballistics lahko Oryxa uporabljamo tudi kot balistični računalnik. Pod pogojem, da v aplikacijo pravilno vnesemo podatke za določen tip streliva, nam aplikacija izračuna padec krogle na različnih razdaljah, izmerjenih z LRF.
Kadar Oryxa uporabljamo hkrati s katerim izmed Pulsarjevih termovizijskih strelnih daljnogledov, lahko obe napravi povežemo preko Bluetooth povezave. Laserski daljinomer in balistični izračuni v Stream Vision Ballistics poskrbijo za izračun padca krogle. Podatki se prenesejo v strelni daljnogled, ki prilagodi pozicijo namerilnega križa tako, da pri merjenju, ne glede na razdaljo do cilja, ne rabimo upoštevati padca krogle.
Funkcijo je seveda smiselno uporabljati le pri strelnih daljnogledih, ki nimajo lastnega modula LRF in balističnega računalnika.
Ker smo test izvajali samo s termovizijskim monokularjem Pulsar Oryx LRG XG35, nismo imeli možnosti, da bi v praksi preizkusili delovanje aplikacije Stream Vision Ballistics, zato vse navedbe o delovanju te funkcije navajamo le glede na proizvajalčevo predstavitev.
Vsebina paketa ob nakupu
Ob nakupu dobimo v paketu poleg termovizijskega monokularja 1 baterijo tipa APS5, USB-C kabel z vtičnico za polnjenje notranje in zunanje baterije, trak za nošenje okoli vratu, torbico za prenašanje, sponko za pripenjanje, krpico za čiščenje leč ter kratka navodila za uporabo.
Zaključek
Oryx XG35 LRF je v času testiranja Pulsarjev najnovejši termovizijski monokular. Ob dejstvu, da ima Pulsar v svoji ponudbi termovizijskih monokularjev seriji Axion compact in Telos, je Oryxa potrebno umestiti v ustrezen krog kupcev, tako po ceni kot po zmogljivostih.
Glede na to, da je Pulsar označil serijo Axion 2 LRF kot opuščeno (discontinued), je Oryx trenutno Pulsarjev najkompaknejši monokular z laserskim dalinomerom.
Pulsar Oryx XG35 LRF predstavlja nadgradnjo v kvaliteti slike vsem, ki so do sedaj uporabljali Pulsarjeve monokularje Axion s senzorji tipa XQ. Glede kompaktnosti in ergonomije pa tudi za vse Axion XG LRF modele. Z možnostjo enoročne uporabe je Pulsar skočil v trend, ki ga je v letu 2024 začel ThermTec s serijo Wilde in ga je v vse naslednje generacije vključila tudi večina ostalih proizvajalcev.
Z lečo goriščne razdalje 35 mm, senzorjem 640×480 svetlobnih točk, razdaljo med točkami 12 μm in 22 metrov širokim vidim poljem predstavlja Pulsar Oryx univerzalno napravo, ki je zelo uporabna na krajših razdaljah na krmišču, zalazu v gozdu, pa tudi dovolj zmogljiva da omogoča prepoznavanje vseh vrst divjadi na večjih razdaljah. A se tam seveda ne more kosati z napravami goriščnih razdalj leče 50 mm. Oryxu v prid govori tudi dejstvo, da je Pulsar očitno spremenil svojo cenovno politiko, saj je cena monokularja Oryx LRF XG35 več kot konkurenčna napravam kitajske konkurence, pri tem pa dobimo premium kvaliteto izdelave in popolnoma evropsko poreklo.